Razpad schengna je pred vrati

EVROPA > Evropska komisija je včeraj že sprejela osnutek poročila, ki ugotavlja, da Grčija resno zanemarja obveznosti na zunanji meji unije. Komisarji so s tem sledili ponedeljkovemu pozivu notranjih ministrov EU, naj komisarji pripravijo pravno in praktično podlago za uporabo 26. člena schengenske pogodbe, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu. Nato bo imela Grčija tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravi, v nasprotnem komisija lahko predlaga uporabo zloglasnega 26. člena. To bi dejansko pomenilo vsaj začasen razpad enotnega območja prostega pretoka blaga in prebivalstva.

Zapornice in kontrole na mejah

Posledice bodo gromozanske in jih bo občutil vsak Evropejec, saj smo se v zadnjih letih že navadili, da državne meje v Evropi prečkamo hitro in brez mejnih kontrol. Ob vzpostavitvi podschengnov bi nas na meji z Avstrijo, morda pa tudi z Italijo, čakale zapornice in kontrole osebnih dokumentov ter carinski nadzor.

Politični komentatorji po Evropi so zaskrbljeni. “Schengna ni več. Če bo šest držav suspendiralo schengen, še nekatere pa so jim pripravljene slediti, prostega gibanja po Evropi ne bo,” je včeraj zapisal torinski dnevnik La Stampa.

A države, ki so cilj večine migrantov, pravijo, da ne zmorejo več bremena in ne znajo drugače preprečiti dotoka migrantov kot z nadzorom na lastnih mejah. Prav po trimesečnem roku, sredi maja, pa se bo izteklo začasno obdobje nadzora mej po 24. in 25. členu schengenske pogodbe, ki sta ga uvedli Nemčija in Avstrija, in ga ne moreta podaljšati. “Obstoj schengenskega območja je ogrožen in nekaj se mora hitro zgoditi. Schengenska zunanja meja se bo pomaknila proti Srednji Evropi, če ne bo mogoče utrditi turško-grške meje,” je napovedala avstrijska notranja ministrica Mikl-Leitnerjeva.

Pošiljajo signal migrantom

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar miri: “To je le eden od elementov političnega pritiska na države, ki doslej niso zadostno ukrepale za zavarovanje zunanjih meja. Tudi ideja o mini schengnu in Cerarjev predlog je treba razumeti v tem smislu, saj vsi skupaj želimo dodatno znižati številke na migracijski poti in poslati močan signal potencialnim migrantom.”

Bolj črnogled je italijanski notranji minister Angelino Alfano. “Imamo nekaj tednov časa, da se izognemo razpadu schengna,” je izjavil po nedavnem sestanku.

Seveda je nesmisel, da bi prav vsaka država stoodstotno nadzirala vse svoje meje, temveč je nadzor smiseln le na problematičnih delih mej. Tudi stroški nadzora bi bili izredno visoki, zato države težijo k temu, da sosednja država “nadzoruje” dotok beguncev in migrantov. To je tudi bistvo mini schengna, o katerem je pred pol meseca razmišljala Nizozemska. Preprosto gre za to, da države s skupnim nadzorom znižajo stroške nadzora zunanjih mej in hkrati poenostavijo gibanje ljudi znotraj tega območja.

1. Jedrni schengen (rdeč) bi obsegal Skandinavijo, Beneluks, Srednjo Evropo in najbrž še Francijo, čeprav je slednja mejno področje, saj bi lahko “padla” v zahodnosredozemsko območje. V tem območju si želijo biti vsaj še višegrajske države in Slovenija.

2. Višegrajski schengen (zelen) bi predstavljal “sanitarni kordon” med jedrnim schengnom in neschengenskim območjem. Članice bi bile tudi baltske države in Slovenija, morda tudi Hrvaška.

3. Britansko otočje (rumeno) že doslej ni v območju schengna in tako bi tudi ostalo.

4. Zahodnosredozemski schengen (vijoličen) bi obsegal Portugalsko, Španijo, Italijo in Malto (morda tudi Francijo), ki bi praktično morale same zase skrbeti za nadzor zunanjih meja oziroma za sprejem beguncev.

5. Balkanski schengen (oker) bi sestavljali Romunija, Bolgarija, Ciper, Grčija in najbrž Hrvaška.

Slovenija brez jedrnega schengna

Slovenija se bo zelo težko zadržala znotraj jedrnega schengenskega območja, saj ji partnerice očitajo, da ji migrantskega toka ni uspelo zajeziti, migrantov pa ne preveriti. Tudi v tem kontekstu gre razumeti članke v avstrijskem Die Presse, da so se v Sloveniji urile salafistične skupine, in v italijanskih medijih, da italijansko-slovensko mejo dnevno preide nekaj sto beguncev. Pravzaprav se bo morala Slovenija še nekoliko bolj potruditi, da bi bila v primeru razpada del razširjenega višegrajskega območja, ki bi zelo zaostril možnosti za azil in prihod migrantov.

Če bi bili uspešni pri zajezitvi migracij, bi bila možna tudi združitev jedrnega in višegrajskega schengna, kasneje morda tudi zahodnosredozemskega.

V tem slabem scenariju je dobro le to, da ta razpad ne bi bil večen, saj bi se države prizadevale vrniti v dosedanjo obliko schengna.

DENIS SABADIN