Referendum o družinskem zakoniku je šel skozi šivankino uho
Ustavno sodišče je odločilo, da ne nasprotuje referendumu o družinskem zakoniku. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Zbiranje podpisov za referendum se bo najverjetneje nadaljevalo 3. januarja, v referendumsko kampanjo pa se bo vključila tudi večina političnih strank.
LJUBLJANA> Te sicer odločitve sodišča ne komentirajo, jo pa spoštujejo.
Potem ko je ustavno sodišče zavrnilo zahtevo državnega zbora, naj prepove referendum o družinskem zakoniku, se bodo postopki za razpis referenduma nadaljevali. Kot so zapisali na ustavnem sodišču, bi moral državni zbor v svoji zahtevi po prepovedi referenduma izkazati, da bo zaradi posledic morebitne zavrnitve zakona nastala očitna protiustavnost.
Ustavno sodišče je v odločbi tudi zapisalo, da navedb DZ o nastanku protiustavnih posledic zaradi referendumske kampanje, ki naj bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, ni bilo možno upoštevati. Sodišče je namreč zgolj presojalo, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi Ernest Petrič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat, Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Korpič - Horvatova, Pogačarjeva in Sovdatova ter sodnik Petrič.
Eni odločitev pozdravljajo, drugi zgolj spoštujejo
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, ki je pobudnik referenduma, pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, v kampanji Za vse družine! pa odločitev spoštujejo in upajo, da bo referendumska kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh državljanov.
Kot je za medije dejal vodja civilne iniciative Aleš Primc, se veselijo, da bodo lahko nadaljevali z zbiranjem podpisov za referendum, in sicer 3. januarja. Predlagajo, da bi referendum izvedli sočasno z nadomestnimi županskimi volitvami, ki bodo predvidoma marca. V sporočilu za javnost je Primc zapisal tudi, da so z odločitvijo sodišča potrjena njihova prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic.
Več kot polovica otrok je zunajzakonskih
V kampanji Za vse družine! pa opozarjajo, da bi z definicijo družine, kot jo zagovarjajo nasprotniki zakonika in po kateri družina pomeni otroka, mamo in očeta, izpustili več kot polovico družin. Kar 53 odstotkov otrok je namreč rojenih v zunajzakonskih skupnostih, četrtina vseh družin pa je enostarševskih, pojasnjujejo. V kampanji sicer pričakujejo, da bodo pobudniki v kratkem zbrali potrebne podpise.
Le v Desusu so neopredeljeni
Politične stranke odločitve ustavnega sodišča, da ne prepove referenduma o družinskem zakoniku, večinoma ne komentirajo, jo pa spoštujejo. Nekatere že napovedujejo aktivno vključitev v referendumsko kampanjo, druge le jasno izražanje svojega mnenja. Le stranka Desus bo ostala neopredeljena.
Janković in Virant zakonik podpirata
Zakonik med drugim podpirata novi parlamentarni stranki, Pozitivna Slovenija in Lista Virant. Roman Jakič iz Pozitivne Slovenije še ne ve, ali se bodo v kampanjo vključili aktivno, napoveduje pa zavzemanje za enakopravno obravnavo vseh ljudi. Tudi prvak Liste Virant Gregor Virant napoveduje le, da bodo povedali svoje mnenje.
NSi bo pomagala zbirati podpise
Nasprotnici zakonika, SDS in SLS, sta v DZ ob bok dobili še NSi. V SDS poudarjajo, da imajo državljani pravico odločiti o vlogi družine. V SLS bodo jasno izrazili stališče proti zakoniku, v kampanjo pa se verjetno ne bodo vključili. Nasprotno v NSi napovedujejo pomoč pri zbiranju podpisov in sodelovanje v kampanji.
Da bo stranki SD predlagal vključitev v kampanjo, pravi tudi podpredsednik SD Patrik Vlačič. Za zakonik sta se v minulem mandatu zavzemali tudi LDS in Zares, ki sta iz DZ izpadli.
Svetlik odločitev obžaluje
Minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik meni, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovali, vendar tako odločitev obžaluje. Družbene posledice izrečene sodbe bodo, da bo Slovenija v kulturni blokadi s strani Cerkve, je ocenil Svetlik.
Pravosodno ministrstvo odločbo obžaluje
Tudi na ministrstvu za pravosodje obžalujejo, da je z odločbo sodišča prišlo do razmer, v kateri se bo na referendumu odločalo o "enakem uživanju in izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravnem položaju objektivno zapostavljene skupine, ki je v slovenski družbi žrtev tudi sovražnega govora in celo fizičnega nasilja".
Varuh človekovih pravic spoštuje odločbo ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku in je posebej ne komentira. Težavnost odločitve vsekakor dokazuje tudi (minimalna) večina sodnikov, ki je odločitev sprejela.
Nadškof Stres odločitev pozdravlja
Nasprotno ljubljanski nadškof Anton Stres odločitev sodišča pozdravlja. To namreč po njegovih besedah pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z našo ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako pa tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.
Nadaljevanje kampanije bo 3. januarja
DZ je sicer odločitev o zahtevi za ustavno presojo posledic referenduma izglasoval 2. septembra, dan po tem, ko so pobudniki referenduma začeli zbirati podpise za zahtevo za njegov razpis. V dveh dnevih so jih zbrali več kot 25.000, zbiranje podpisov pa se je prekinilo do odločitve ustavnega sodišča.
Zbiranje podpisov se v skladu z zakonom načeloma nadaljuje dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Če pa koledarski rok za zbiranje podpisov v celoti ali deloma pade v čas med 25. decembrom in 2. januarjem, predsednik parlamenta na zahtevo predlagatelja določi koledarski rok, ki začne teči 3. januarja.
Pobudniki referenduma imajo sedaj še 33 dni časa, da zberejo potrebnih 40.000 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. DZ mora razpisati referendum in določiti dan glasovanja najpozneje v sedmih dnevih po vložitvi zahteve.
STA
