Referendum o odcepitvi južnega Sudana

KARTUM, JUBA> Referendum, ki bo potekal do 15. januarja, je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana.

Prihodnost naslednjih generacij

Sporazum sta podpisali sudanska vlada v Kartumu in glavna sudanska uporniška Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA), med drugim pa predvideva, da bodo lahko pokrajine na jugu Sudana po šestletnem prehodnem obdobju razpisale referendum o odcepitvi.

Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM), ki vlada v južnem Sudanu, poziva h glasovanju za samostojno državo. “Ko se bomo devetega januarja zbudili, bomo izpolnili sanje naših prednikov in šli na volišča, da bi odločali o prihodnosti naslednjih generacij,” je v novoletni poslanici poudaril predsednik delno avtonomnega južnega Sudana Salva Kiir.

Na volišče kar 97 odstotkov državljanov

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil časnik Sudan Tribune, naj bi kar 97 odstotkov volivcev juga, kjer živi dobrih osem milijonov ljudi, glasovalo za svojo državo. Za glasovanje na referendumu se je po podatkih referendumske komisije registriralo 3,93 milijona ljudi z juga in severa Sudana, pa tudi iz tujine. Med registriranimi volivci je 51 odstotkov žensk.

Slike namesto besed

V deželi, kjer večina ljudi ne zna brati in pisati, so volilni lističi polni simbolov: dve prekrižani roki ponazarjata, da naj jug ostane s severom v skupni državi, roka z zdrobljeno verigo pa predstavlja ločitev in neodvisnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nerešeno vprašanje meje

Če referendum uspe, lahko jug v skladu s sporazumom iz leta 2005 v roku šestih mesecev razglasi samostojno državo. Vendar pa bo pred tem potrebno rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nov konflikt, tokrat zaradi nafte.

Ozemlje, bogato z nafto

Jug Sudana je bogat z nafto. Prihodke od nafte sta si doslej delila sever in jug, južnosudanska vlada pa v primeru neodvisnosti zahteva celotne prihodke zase. Še prej pa bo potrebno določiti dokončni potek meje. Glede več kot 80 odstotkov 1200 kilometrov dolge meje sta strani dosegli soglasje, sporna pa še ostajajo nahajališča nafte na območju Abyei.

Četudi naj bi se prihodki od nafte v prihodnje stekali v proračun vlade v prestolnici juga Jubi, bo južni Sudan še dolgo odvisen od sosedov na severu. Infrastruktura na jugu je slabo razvita, poleg tega južni del nima dostopa do morja, najbližje pristanišče za izvoz nafte je namreč na severu.

Južni Sudan brez infrastrukture

Jugu manjkajo ne le ceste, bolnišnice in šole, ampak tudi usposobljena administracija, inženirji in medicinsko osebje. Številne lokalne uprave vodijo nekdanji pripadniki SPLA, ki se je v državljanski vojni skupaj s političnim krilom SPLM borila proti vladnim silam severa. Tem pogosto manjka znanja in izkušenj za vodenje civilnih institucij, poroča dpa.

Nevarnost etničnih konfliktov

Rešiti bo potrebno tudi vprašanje državljanstva prebivalcev sudanskega juga, ki živijo na severu, in Arabcev na jugu, ter vprašanje zaščite manjšin. Več kot dve desetletji trajajočo državljansko vojno je zaznamoval konflikt med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim afriškim jugom. Napetosti pa bi se lahko znova porodile tudi med skupinami etnično pisanega juga.

Negotovost vojnih beguncev

Desettisoči, ki so dolga leta kot vojni begunci ali delavci živeli na severu, so se medtem vrnili na jug v strahu, kaj jih čaka kot temnopolte Afričane z juga na pretežno muslimanskem severu. Sudanski predsednik Omar al Bašir je nekaj dni pred referendumom sicer obiskal južnosudansko prestolnico ter obljubil dobre odnose in podporo južnemu Sudanu, če se bo ta odločil za neodvisnost.

Prisotnost ZDA

Baširjeve izjave so pozdravili tudi v Washingtonu. ZDA verjamejo, da bo referendum v južnem Sudanu potekal uspešno in mirno, je pred referendumom dejal ameriški diplomat Johnnie Carson. Po njegovih besedah so se ZDA skupaj z Evropsko unijo in mednarodno skupnostjo dolgo skrbno pripravljale na referendum, tja pa bodo odposlale tudi svoje diplomate, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opazovala bo tudi Kitajska

Sicer pa je tudi kitajsko zunanje ministrstvo napovedalo, da bo Peking na jug Sudana poslal svoje opazovalce, ki bodo spremljali referendum. Kitajska prav tako skrbno spremlja razvoj dogodkov v Sudanu, kjer ima naložbe v infrastrukturi za izkoriščanje nafte.

Sudan - največja afriška država

Sudan, ki ima 42 milijonov prebivalcev, je največja afriška država in tretja največja izvoznica nafte v Afriki za Angolo in Nigerijo. Izvoz nafte znaša kar 90 odstotkov celotnega sudanskega izvoza, Sudan pa trenutno proizvede okoli 500.000 sodčkov nafte dnevno, okoli tri četrtine od tega na jugu države. STA