Rekordna ozonska luknja nad Arktiko
Ozonska plast nad Arktiko se je stanjšala kot še nikoli doslej, je danes v Ženevi opozorila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Vzrok za rekordno ozonsko luknjo so pripisali škodljivim plinom v ozračju, pa tudi zelo mrzli zimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ŽENEVA> Ozonska plast, ki ščiti Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, se je tako nad Arktiko od začetka zime pa do konca marca stanjšala za 40 odstotkov, medtem ko se je prejšnje zime stanjšala za približno 30 odstotkov, so pojasnili pri WMO.
Ozonska luknja se zdaj širi nad Grenlandijo in Skandinavijo, kjer bodo morali biti v naslednjih tednih bolj pazljivi na ultravijolično sevanje, so še opozorili pri WMO. Prebivalcem so zato svetovali, naj pozorneje spremljajo podatke o UV indeksu.
Vzrok - zelo nizke temperature in škodljivi plini
Ozon v stratosferi predstavlja naravni zaščitni filter proti škodljivemu ultravijoličnemu sevanju Sonca, ki povzroča opekline na koži in lahko povzroča rakava obolenja. V WHO so pojasnili, da je to zimo prišlo do stanjšanja ozonske plasti zaradi izjemno nizkih temperatur v stratosferi, pa tudi zaradi nadaljnje prisotnosti škodljivih plinov, ki uničujejo to plast.
Nizke temperature visoko v ozračju ozon uničujejo, prav tako pa določeni plini, predvsem kloro-fluoro-ogljiki (CFC), ki so se uporabljali predvsem v hladilnih napravah in razpršilih. Leta 1987 so jih z montrealsko konvencijo sicer prepovedali, a so še vedno prisotni v atmosferi.
Ozonska plast si bo opomogla do leta 2045
Montrealska konvencija je uspešno zmanjšala izpuste škodljivih CFC plinov v ozračje in znanstveniki napovedujejo, da si bo ozonska plast znova opomogla na ravni pred letom 1980 približno med leti 2030 in 2045. Nad Arktiko pa naj bi se to zgodilo še kako desetletje ali dve kasneje, še navaja AFP.
STA