Reper Nikolovski: “27. april je zame dan sloge”
Gledalce naprošamo, naj nam pomagajo razširiti Kajuhovo besedo in ne pozabijo na vrednote, za katere je živel in umrl. Tako sporočajo ustvarjalci novega 16-minutnega filmčka 38 izvodov. Domislil in režiral ga je reper Nikolovski, ki se je poglobil tudi v glavno vlogo, partizana in pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Film, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani www.saminorci.com, je posvečen “vsem, ki so živeli in umirali za svobodo”. V vlogah partizanov in partizank nastopi vrsta zanesenjakov, zapojeta Moški pevski zbor Partizan Maribor in dekleta iz Ženskega pevskega zbora Kombinat, medtem ko brkati Nikolovski spoštljivo in z žarom interpretira stihe svobode iz zbirke, leta 1944 natisnjene v zgolj 38 izvodih.
> Kako sta se srečala reper in partizan?
“Veš, vedno sem želel igrati v partizanskem filmu. Še preden sem postal reper. Nikoli se nisem videl kot glavni junak, niti si tega nisem želel. Sem si pa res želel biti vsaj eden od partizanov v koloni. A ker nisem v krogih, ki bi me vabili na snemanja, sem moral sam posneti svoj partizanski film.”
> S čim vas je Kajuh očaral? Morda z željo “zgristi stari svet”, ki vam najbrž ni tuja?
“Mislim, da bi težko izbral Kajuhov verz, ki me je najbolj pritegnil. Na pamet bi izbral konec pesmi V slovenskih vaseh: 'Vse drugače, lepše bo takrat na svetu.' Osebno sem zelo čustven človek in večkrat se mi zgodi, da ob branju knjige ali ob gledanju filma na skrivaj potočim kakšno solzo. Ogromno stvari doživljam osebno. Tako se je zgodilo tudi ob branju Kajuhovih pesmi. Pa ne samo njegovih ...”
> Kajuh je najboljši, ko v isti sapi govori o trpljenju, bolečini, moči in koprnenju tako posameznika kakor naroda. Je to tudi vaš ideal?
“Težko je sebe analizirati na tak način. Nisem niti prepričan, da je za umetnika dobro, če si postavi tak okvir. Seveda so zgoraj naštete teme prisotne tudi v nekaterih mojih pesmih, toda moram priznati, da se s svojim dosedanjim delom ne vidim kot motivatorja Kajuhovega kalibra. Še zdaleč mu nisem podoben. On je imel srce - verjetno sem zato ob njegovih pesmih solzen, saj me je rahlo sram, da si nisem upal biti glasen kot on.”
ANDRAŽ GOMBAČ
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
