Reper Nikolovski in partizan Kajuh v isti diviziji
Gledalce naprošamo, naj nam pomagajo razširiti Kajuhovo besedo in ne pozabijo na vrednote, za katere je živel in umrl. Tako sporočajo ustvarjalci novega 16-minutnega filmčka 38 izvodov. Domislil in režiral ga je reper Nikolovski, ki se je poglobil tudi v glavno vlogo, partizana in pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Film, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani www.saminorci.com, je posvečen “vsem, ki so živeli in umirali za svobodo”. V vlogah partizanov in partizank nastopi vrsta zanesenjakov, zapojeta Moški pevski zbor Partizan Maribor in dekleta iz Ženskega pevskega zbora Kombinat, medtem ko brkati Nikolovski spoštljivo in z žarom interpretira stihe svobode iz zbirke, leta 1944 natisnjene v zgolj 38 izvodih.
> Kako sta se srečala reper in partizan?
“Veš, vedno sem želel igrati v partizanskem filmu. Še preden sem postal reper. Nikoli se nisem videl kot glavni junak, niti si tega nisem želel. Sem si pa res želel biti vsaj eden od partizanov v koloni. A ker nisem v krogih, ki bi me vabili na snemanja, sem moral sam posneti svoj partizanski film.”
> S čim vas je Kajuh očaral? Morda z željo “zgristi stari svet”, ki vam najbrž ni tuja?
“Mislim, da bi težko izbral Kajuhov verz, ki me je najbolj pritegnil. Na pamet bi izbral konec pesmi V slovenskih vaseh: 'Vse drugače, lepše bo takrat na svetu.' Osebno sem zelo čustven človek in večkrat se mi zgodi, da ob branju knjige ali ob gledanju filma na skrivaj potočim kakšno solzo. Ogromno stvari doživljam osebno. Tako se je zgodilo tudi ob branju Kajuhovih pesmi. Pa ne samo njegovih ...”
> Kajuh je najboljši, ko v isti sapi govori o trpljenju, bolečini, moči in koprnenju tako posameznika kakor naroda. Je to tudi vaš ideal?
“Težko je sebe analizirati na tak način. Nisem niti prepričan, da je za umetnika dobro, če si postavi tak okvir. Seveda so zgoraj naštete teme prisotne tudi v nekaterih mojih pesmih, toda moram priznati, da se s svojim dosedanjim delom ne vidim kot motivatorja Kajuhovega kalibra. Še zdaleč mu nisem podoben. On je imel srce - verjetno sem zato ob njegovih pesmih solzen, saj me je rahlo sram, da si nisem upal biti glasen kot on.”
> Kako ste se pripravljali na film? Kaj vse ste preučili, s kom ste se pogovarjali …?
“Niti slučajno se ne spomnim naslovov vseh knjig. Vem, da jih je največ napisal dr. Emil Cesar. Pa internet je prispeval svoj delež, čeprav se tam na prvi pogled najde malo koristnih informacij o Kajuhu. Toda film ni o Kajuhu! Je o njegovi poeziji! To je ogromna razlika. Kajuha nisem želel ideološko izpostaviti - naj ljudje začutijo njegovo pesem. S pesmijo je povedal vse, kar je potrebno povedati.”
> Na vaši spletni strani se že vrstijo komentarji na film in njegovo vsebino. Ste bili pripravljeni na ideološke spopade?
“Vedno! Čeprav o tem načeloma ni veliko debate. Tudi gledalci so opazili, da film ni ideološko obarvan. Kvečjemu patriotsko. Največ komentarjev se nanaša na njegovo smrt, češ da so ga ubili partizani, ker je bil preveč popularen. Toda po mojem prepričanju so to vaške čenče. Emil Cesar je avtor članka, ki sem ga prebral pred kratkim v Svobodni misli. V njem zaokrožuje raziskavo o Kajuhovi smrti. Naslanja se tako na nemška poročila kakor na besede prič ... Skratka, raziskava je narejena na podlagi zgodovinskih virov. Pravi, da sta za raziskavo o njegovi smrti zelo zaslužna dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževrt. Njihove ugotovitve kažejo, da je Kajuha ubil Franc Tscherne (Franc Černe), Slovenec v nemški uniformi. Verjetno tudi iz tega dejstva izvirajo čenče, da so ga ubili 'naši'. Na žalost je bil tudi Franc Černe - 'naš'.”
> Vas je kaj mikalo, da bi Kajuhove verze repali? Ste poskusili?
“Ne, le uglasbil sem nekatere njegove pesmi. Naredil sem jih take, da jih lahko prepevam. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, na primer, je zame valček. Pesem talcev je narejena za zbor in solo pevca. Lažje se pesem naučiš, če si jo zapoješ. Toda za zdaj sem samo posnel nekaj recitacij in jih dal na DVD in YouTube, da je mogoče slišati tudi njegove pesmi. Mogoče nisem tako energičen kakor on, toda v svojih interpretacijah se moram držati tega, kar znam - čustev.”
> Film je vsebinsko lep, bolj šepa tehnično: nerodni rezi, škrtanje in pokanje v ozadju ... Je to zgolj osamljen izlet v svet sedme umetnosti ali se boste z njo še ukvarjali?
“Ta film je bil v bistvu narejen kot učni projekt. Naj v svojo obrambo najprej povem, da na voljo nismo imeli denarja. Naredili smo ga tako, da smo si sprotne stroške sami plačevali, tehnično opremo pa so nam zastonj posodili. Ker še nikoli nisem vodil tako velikega projekta, sem se moral naučiti vse od nule: kamere, zvoka, kostumov, scenarija, logistike ... Namreč, moj načrt je še letos posneti celovečerni film. Zgodba bo govorila o osvobajanju Starega piskra. To je bil zapor v Celju, ki je tudi danes zapor za mladoletne. Lahko torej pričakujete film o tem, kako zgodovina človeka včasih postavi pred dejstva. In obljubim, da bo film tehnično na zelo visoki ravni!”
> Kaj pa Kajuh? Ga boste še raziskovali?
“Kdo ve. Verjetno bom še kdaj prebral nekatere knjige o njegovem življenju, ki sem jih vzel v knjižnici. Gotovo pa bom še naprej prebiral njegove pesmi.”
> Kaj vam pomeni 27. april?
“27. april je za nekatere dan upora, zame pa dan sloge - kajti na ta dan se je večina takratnih političnih strank združila v eno organizacijo, saj so se zavedali, da je hudič vzel šalo. Takšne politične odgovornosti nam danes primanjkuje.”
ANDRAŽ GOMBAČ
