Reportaža iz kaotične Mehike, kjer praznujejo v strahu

Datum je 15. september 1810. Glavni igralci na zgodovinski sceni so duhovnik Miguel Hidalgo y Costilla, poveljnika Ignacio Allende in Juan Aldama, gospodinja Josefa Ortiz de Domínguez (La Corregidora) in duhovnik José María Morelos y Pavón. Prizorišče je mestece Dolores v zvezni državi Guanajuato, ki je od prestolnice oddaljeno približno tri ure vožnje in v katerem se je na pobudo duhovnika Hidalga s krikom k vstaji sprožil boj za neodvisno Mehiko. Vojna je trajala enajst let in se uradno končala 27. septembra 1821, ko je v mehiško prestolnico slavnostno vkorakal poveljnik Agustín de Iturbide in prevzel vodenje nove države. Iturbide (leta 1822 so ga okronali za imperatorja z nazivom Agustín I. de México) se je večji del osamosvojitvene vojne sicer boril na strani španske krone, pol leta pred koncem pa prestopil na mehiško stran. Leta 1823 je moral zaradi političnih vrenj zapustiti Mehiko, kjer so ga razglasili za narodnega izdajalca in izdali tiralico za njim. Ko se je leta 1824 vrnil, so ga prijeli in ustrelili. Leta 1838 so njegovo truplo z vojaškimi častmi prenesli v katedralo v Ciudad de Mexico in danes njegova sablja, s katero je pokončal lepo število borcev za samostojno Mehiko, visi v Kongresu na istem mestu, kjer so z zlatimi črkami vpisana imena njegovih žrtev.

Življenjska zgodba prvega mehiškega imperatorja, njegovi vzponi, padci in tragični konec s častnimi salvami precej dobro ilustrirajo tragikomedijo, ki jo v Mehiki imenujejo politika.

Beseda in slika:BARBARA VUGA

Celotno reportažo objavljamo v petkovi prilogi 7. val tiskane izdaje Primorskih novic.