Rešili jih bodo tako, da jih ne bodo pustili na morje

BRUSELJ > Vrh EU je na izrednem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju, ki jo je sprožila nedavna tragedija z več kot 800 mrtvimi migranti pred libijsko obalo, sprejel štiri politične zaveze: za krepitev navzočnosti EU na morju, boj proti trgovcem z ljudmi, preprečevanje nezakonitih migracij in krepitev notranje solidarnosti.

Prednostna naloga je preprečiti, da še več ljudi umre v morju, zato se je mesečni proračun reševalne operacije Triton povečal na devet milijonov evrov, kolikor je znašal proračun njegovega predhodnika Mare Nostrum. Pomembna sprememba je tudi, da ladje, ki bodo sodelovale v operaciji, ne bodo omejene na pas 30 navtičnih milj od meje EU, temveč bodo lahko posredovale tudi na odprtem morju. Osem članic EU bo italijanski mornarici priskočilo na pomoč z vojnimi ladjami, med njimi bosta največja prispevka Nemčije (enajst ladij) in Velike Britanije (štiri ladje). Slovenija je od septembra pripravljena znova pomagati z vojaško ladjo Triglav. Po besedah premierja Mira Cerarja bi bil strošek takšnega posredovanja okoli 1,6 milijona evrov. Ker so to znatna sredstva, naj bi preučili možnosti, koliko jih lahko pokrije EU.

Razhajanja med članicami EU pa bi se lahko takoj pokazale pri napotitvi migrantov v druge dežele. Italija namreč predlaga, da bi migrante na svojem ozemlju nastanile države, čigar ladje bi jih rešile. Velika Britanija se s tem ne strinja, skeptične so tudi nekatere druge države.

Vrh EU se je zavzel za vzpostavitev prostovoljnega pilotnega programa preseljevanja. “Število imigrantov, ki bi jih prevzela Slovenija, bi se lahko gibalo nekje med 15 in 20,” je povedal Cerar. Ukrepanje članic hromita finančna kriza ter porast populizma in ekstremizma, pa tudi dejstvo, da EU nima skupne migracijske politike.

Tretji cilj EU je preprečiti odhod prenatrpanih čolnov in ladij iz Libije, ki je zaradi splošne nestabilnosti glavna izstopna migracijska točka. Na udaru naj bi bili predvsem tihotapci z ljudmi, njihovi poslovni modeli in njihova plovila, ki naj bi jih poskušali zaseči oziroma uničiti. Pri tem EU razmišlja o možnosti vzpostavitve vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali. Četrti cilj pa predstavlja preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov in odpravljanje vzrokov v državah izvora. Zato bo EU okrepila dialog z Afriško unijo, v maju pa naj bi predstavila tudi celovito migracijsko strategijo.

Človekoljubne organizacije z ukrepi EU niso zadovoljne, saj naj ne bi bili dovolj konkretni, ne odpravljajo vzrokov za migracije, predvsem pa še naprej tesno zapirajo vrata za prišleke iz Afrike in Azije. DES