Rim je zamrznil tudi morski terminal

Svet
, posodobljeno:

Tudi načrti za gradnjo plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva lahko romajo v predale. Pravi razlog je enak kot za zaustavitev žaveljskega kopenskega terminala: lahko bi močno oviral promet v tržaškem pristanišču.

Tudi načrti za gradnjo plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva lahko romajo v predale
Tudi načrti za gradnjo plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva lahko romajo v predale

TRST> Italijanski minister za okolje Corrado Clini je z odlokom ustavil postopek za pridobitev presoje o vplivu na okolje tudi za načrt o gradnji morskega uplinjevalnika (off-shore) sredi Tržaškega zaliva, za katerega se zavzema nemška družba Eon, je poročal Primorski dnevnik.

Minister se je za to odločil, ker manjkajo podatki o posledicah uvedbe varnostnega pasu, ki bi se utegnil razširiti tudi na slovenske ozemljske vode ter bi lahko močno vplival na pomorski promet v tržaškem pristanišču in zalivu.

Minister, ki je v začetku aprila že odredil zamrznitev postopka za pridobitev okoljske presoje za načrt gradnje kopenskega uplinjevalnika pri Žavljah, za katerega se zavzema španska družba Gas Natural, ugotavlja, da ni mogoče izdati okoljske presoje, saj ni podatkov o obsegu varnostnega območja okoli načrtovanega morskega terminala, ki obsega tako varnostni pas kot tudi ločitveni pas in varnostni koridor, to pa tudi upoštevajoč smernice Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Clini se sklicuje na odločitev luške kapetanije iz Chioggie ob gradnji podobnega obrata ob ustju reke Pad pri kraju Porto Levante; če bi podobne varnostne ukrepe uvedli tudi za načrtovani morski terminal v Tržaškem zalivu, bi to močno oviralo pomorski promet v tržaškem pristanišču, pa tudi v slovenskih ozemeljskih vodah.

Clini je ponovil, da je treba pri načrtovanju plinskih terminalov upoštevati podobne načrte v Sloveniji in na Hrvaškem. Po poročanju Primorskega dnevnika je Clini že pisal slovenskemu ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu in ga opozoril, da je treba okoljske problematike severnega Jadrana obravnavati skupaj, pri tem pa upoštevati potrebe držav po dobavi in diverzificiranju energetskih virov, kot je zemeljski plin. NR