Roberto Antonione, Berlusconijev kandidat za tržaškega župana
Poslanec iz Berlusconijevih vrst Roberto Antonione kandidira za tržaškega župana bolj po volji Rima kot pa po želji tržaških pristašev desne sredine. A med redkimi, ki so si v Trstu želeli Antonionejevo kandidaturo, je bil prav zdajšnji župan Roberto Dipiazza. Nekdanji sekretar na zunanjem ministrstvu je za 7. val Primorskih novic spregovoril sredi Trsta, ko so po kavarnah mnogi šele zajtrkovali.
> Pol devetih. Neobičajno zgodnja ura za tržaške navade ...
“Res je, mesto se zbuja pozno. A jaz vstanem že ob pol šestih ali šestih.”
> Saj, po rodu niste Tržačan.
“Rojen sem v Novari, a po naključju. Mama je po rodu Istranka in njena družina je prišla v Trst leta 1932. Maminemu očetu je nekdo svetoval, naj se preseli v Torino ali Novaro, češ da je tam lažje živeti. A ko je ded prišel v Novaro, je takoj ugotovil, da tam za družino z osmimi otroki ni nič bolje. Čimprej so se želeli vrniti v Trst, medtem pa je mama spoznala mojega očeta. Preselila sta se v Trst tri mesece po mojem rojstvu.”
> V nogometni B-ligi sta se letos dvakrat pomerili Triestina in Novara. Za katero ste navijali?
“Za Triestino seveda.”
> Drži, da je vaša žena Slovenka?
“Ni Slovenka, je pa obiskovala slovenske šole. Ko sem kot predsednik dežele bil na obisku v Ljubljani, je takratni predsednik Kučan pohvalil njeno slovenščino. Ženi je rekel, naj še mene kaj nauči. Zato jo rotim, naj se s hčerko pogovarja po slovensko, a je pač lena.”
> Ste v politiko stopili zaradi Berlusconija?
“Ne, moja politična pot se je začela leta 1992, ko Berlusconija še ni bilo. Prijatelj me je pregovoril, naj z Listo za Trst kandidiram za občinski svet. Dolgo je trajalo, preden sem privolil. Pa še to neprepričan. Ni me zanimala aktivna politika, čeprav sem jo spremljal že na liceju.”
> Drži, da je bil vaš sošolec tudi zdajšnji glavni protikandidat Roberto Cosolini?
“Da, obiskoval je isti licej, a je tri leta mlajši. Moja takratna punca je bila v razredu z njim. Jaz se tega nisem spomnil, spomin mi je osvežil Cosolini. Ko je on praznoval 18 let, sem šel na njegovo slavje igrat kitaro.”
> Ko je leta 1994 nastala Forza Italia, ste bili takoj zraven. Tudi takrat po naključju ali že bolj prepričano?
“Takrat sem prepričano pristopil k Forza Italia, projekt se mi je zdel zanimiv. V Listi za Trst, ki je bila mešanica nazorov, sem spadal v liberalno strujo. Lista mi je dovolila, da kandidiram za senat s Forza Italia. Nisem bil izvoljen, sem pa bil izvoljen v deželni svet in nato tudi vodil deželno vlado od leta 1998 do izvolitve v senat leta 2001.”
PETER VERČ
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
