Roberto Cosolini, kandidat leve sredine za tržaškega župana
Tržačani bodo sredi maja izbrali naslednika Roberta Dipiazze, ki je Trst vodil zadnjih deset let. Priljubljeni župan si želi, da bi njegovo mesto prevzel nekdanji član druge Berlusconijeve vlade in zdajšnji poslanec Roberto Antonione. Toda izzivalcev ne manjka. V vlogi glavnega nastopa kandidat leve sredine Roberto Cosolini, ki je za 7. val spregovoril v znani tržaški kavarni.
> Volilce nagovarjate z geslom “Trst bo spet velik”. Zakaj?
“Trst lahko izbere, da bo še naprej propadal, ali pa sprejme izziv bodočnosti in se razvije v to, kar navsezadnje je, se pravi veliko mesto. Propad mesta je na dlani. Poglejte demografske kazalce, pomanjkanje investicij, negativno razliko med novimi in zaprtimi podjetji, podatke o zaposlenosti ...”
> Mar ni to strateška napaka, da skušate pridobiti glasove z obtoževanjem nekoga, ki pa je med Tržačani precej priljubljen?
“Ne kritiziram Dipiazze, ki je naredil tudi nekaj dobrega. Je pa res, da v zadnjih letih marsikaj ni bilo storjenega, na primer nov prostorski načrt. Ni ekonomskega razvoja, mesto izgublja ljudi, prebivalstvo se stara in podjetij je vse manj. To je propad, ki pa je zaenkrat še blag. Revščina sicer narašča, a za mnoge Tržačane še vedno velja, da dobro živijo.”
> Po podatkih dnevnika Il Sole 24 Ore je Trst po kakovosti življenja med najboljšimi italijanskimi mesti ...
“Tradicionalni kazalci ga uvrščajo visoko, a pri kazalcih, ki napovedujejo bodočnost, mu slabo kaže. Saj, avto drvi ne glede na gorivo v tanku. Če ga je tam pet litrov ali petdeset, lahko vseeno pelješ 130 km/h. A razlika je v tem, da se bo avto, ki ima samo še pet litrov goriva, kmalu ustavil. No, zdi se mi, da mora Trst nujno tankati.”
> Kako?
“Začel bi pri morju, pri čemer ne mislim le na pristanišče, ampak na vse pomorske dejavnosti. Morje je treba izkoristiti tudi turistično. Trst nima ne obmorskega sprehajališča ne kraja, kjer bi spil kavo ob morju. Izjema so Barkovlje. Treba je torej preurediti mesto. Predvsem pa je nujno, da vlagamo v kulturo, saj sta prav zgodovina in kulturna tista dejavnika, ki privabljata ljudi v katerokoli mesto. Trst ima v tem pogledu izjemno bogastvo. Ne nazadnje pa je treba vlagati v znanstveno dejavnost. Univerzitetni in raziskovalni centri koristijo mestnemu gospodarstvu že s tem, da obstajajo. Važno pa je, da ima tudi mesto nekaj od znanja, ki ga ti centri ponujajo.”
> Kako si zamišljate odnos s koprskim pristaniščem?
“Če kdo iz Kitajske pogleda severni Jadran, bo najbrž težko verjel, da je tu kar pet pristanišč. No, zato menim, da je treba sodelovati. Saj ni nič slabega, če pristanišča tekmujejo, ker je vsekakor prav, da vsak ponuja svoje po najboljših pogojih. A zmagovita rešitev se mi zdi tista, po kateri bi Tržič, Trst in Koper tekmovali znotraj nekega dogovora o sodelovanju. Rad bi videl, da bi se to zgodilo čim prej.”
PETER VERČ
Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
