Roberto Dipiazza - Portret uspešnega politika
Neobičajno razjarjeni Romano Prodi je vzklikal: “Ne! Ne in ne!” Pisalo se je leto 1998 in po dobrih dveh letih je njegovi vladi že zmanjkala podpora v parlamentu. Odstopil je in takoj zatem razkril, da mu je marsikdo obljubil rešilne glasove v zameno za razne usluge. “To ni morala prave države. Izgubili smo, toda rešili smo državo,” je rjovel kasnejši predsednik evropske komisije.
Takrat je bil Roberto Dipiazza zelenec na političnem prizorišču. Nič ni kazalo, da ga bomo leta 2011 lahko primerjali s svetovno znanim Prodijem. Dipiazza je bil takrat župan v zakotni občini Milje na pol poti med Trstom in Ankaranom.
Kot je razkril na torkovem srečanju v novinarskem krožku v Trstu, mu je župansko kandidaturo najprej predlagala levica.
V Miljah so namreč Dipiazzo poznali kot trgovca, ki je občasno obdarjal vrtce in nune s televizorji, sladicami, pralnimi stroji ... Ponudbe ni sprejel, ker se na politiko ni spoznal. Sploh ni vedel, da obstaja organ, ki se mu reče občinski svet. Naposled ga je pregovorila desnica. “Izbrali so mene, ker je Roberto Antonione rekel: 'Ta si vsaj lahko sam plača volilno kampanjo.'” Na zmago Dipiazze ne bi nihče stavil počenega groša. Milje so namreč veljale za rdečo občino, kjer je škarje in platno v rokah že pol stoletja držala levica. PETER VERČ
Več lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.