“Rodila sem se v Indiji, ampak sem Slovenka”
Petindvajsetletna Tržačanka ima neobičajno osebno izkaznico. Podatki so navedeni v italijanščini in slovenščini. Kraj rojstva ni ne italijanski ne slovenski, ampak indijski: Kalathode. Tudi ime je tuje. Radha namreč ni popačena oblika slovenske Rade, ampak ime žene boga Krišne. Oči in lasje so temni. Tako kot polt, čeprav dokument tega podatka ne navaja.
“Kaj bi bilo najbolj korektno reči?”
“Temnopolta.”
“Kaj pa, če vam rečejo črnka?”
“Ne, mislim, da ni primerno.”
“Črna?”
“Tudi žaljivo.”
“Temna?”
“Tudi žaljivo.”
Medtem ko se mnogi Tržačani obotavljajo, Radha Nadlišek nima težav. Ve, kaj je. “Sem Slovenka,” izstreli.
Pred tridesetimi leti sta Claudio Magris in Angelo Ara o identiteti Trsta in Tržačanov napisala knjigo, ki obsega 500 strani. V mestu ob zalivu vsak dan umirajo ljudje, ki v celem življenju niso razvozlali uganke o lastni identiteti. A v Indiji rojena Tržačanka je že davno odgnala vsak dvom.
Slovenka torej. “Seveda vem, da sem posvojena,” je razložila v torek na svojem domu v tržaški delavski četrti Sveti Jakob. “V Indiji sem se rodila in tam živela tri leta, ampak sem Slovenka. Nisem Indijka, ker ne čutim, da bi bila. Obiskovala sem slovenske šole, moji starši so Slovenci, moj brat in moja sestra tudi, vedno sem govorila po slovensko.”
PETER VERČ
Več preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.