Roko Žarnić: Slovenija gre v nizkoogljičnost
Cilj Slovenije na področju okolja je prehod v nizkoogljično družbo. Predvidenega zmanjšanja izpustov in ohranitve današnje blaginje pa ne moremo doseči le z novo tehnologijo in ukrepi. Za to bo potreben dialog, je na podnebnem posvetu v Ljubljani poudaril minister za okolje in prostor Roko Žarnić.
LJUBLJANA> Razlogi za prehod v nizkoogljično družbo so trije, je navedel minister. Prvi je po njegovih besedah ta, da se bomo na ta način izognili škodljivim posledicam podnebnih sprememb.
Slovenija ima izpostavljeno lego
Žarnić je opozoril, da so negativni učinki podnebnih sprememb vse bolj očitni, pri čemer je spomnil na septembrske poplave v Sloveniji in na ameriško raziskavo, ki je pokazala, da je leto 2010 kandidat za najtoplejše leto v zgodovini. Dodal je, da je Slovenija zaradi svoje lege med bolj izpostavljenimi državami sveta, zato je še toliko boj pomembno, da se globalno segrevanje čim prej zaustavi.
Skupno dobro
Kot drugi razlog za prehod v nizkoogljično družbo je minister navedel izboljšanje globalne varnosti. “Stabilnost podnebja je globalno skupno dobro,” je zatrdil in dodal, da bo boj za to učinkovit le, če bodo države sodelovale.
Gospodarska konkurenčnost
Tretji razlog, ki narekuje prehod v nizkoogljično družbo, je po Žarnićevih besedah ta, da bomo lahko konkurenčnost Slovenije in Evrope zagotovili le z varčevanjem z energijo, ukrepi, novimi tehnologijami in pristopi. To dokazuje že primer Kitajske, ki na okoljskem področju sprejema ostre ukrepe, je dejal.
Zakon o podnebnih spremembah
Minister je spregovoril tudi o slovenski okoljski politiki. Pri tem je zatrdil, da vlada cilj prehoda v nizkoogljično družbo že vključuje v strateške dokumente in politike in jih bo tudi v prihodnje.
Vlada že pripravlja strategijo prehoda v nizkoogljično družbo in zakon o podnebnih spremembah. Slednji bo opredelil dolgoročne okoljske cilje Slovenije do leta 2050, pri čemer bo upošteval blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Po tem zakonu naj bi Slovenija emisijske pline do leta 2050 zmanjšala za 80 odstotkov. Gre za pomemben zakon, zato mora biti predmet čim širšega konsenza, je zatrdil minister.
Prihajajo električni avtomobili
Žarnić je napovedal tudi, da bo vlada še letos sprejela nacionalni energetski program za kakovosten razvoj na področju energetike do leta 2020.
V tej luči je omenil velik pomen električnih avtomobilov; vlada namreč že pripravlja ukrepe na tem področju. Minister je prepričan, da bodo električni avtomobili kmalu del našega vsakdana, kar je pomembno, saj bodo po njegovih besedah proizvedli trikrat manj emisijskih plinov, to pa bo lahko pozitivno vplivalo tudi na gospodarstvo. Slovenija ima namreč razvit avtomobilski grozd, tako da je lahko doma proizvedenih že 50 odstotkov komponent vozila na električni pogon.
Nove zaposlitve
Žarnić je poudaril tudi pomen ukrepov na področju učinkovite rabe energije, kot so subvencije in podobno. Tudi za to področje verjame, da lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo (zlasti na gradbeništvo). Kot je zatrdil, vlaganje v učinkovito rabo energije pomeni trikrat ali štirikrat več zaposlitev.
Vlaganje v železnice
Prehajanje v nizkoogljično družbo bo vplivalo tudi na promet, zato je vlada začela vlagati v železnice, ter v različne panoge in z njimi podjetja, “ki jim bomo morali omogočiti čim bolj neboleč prehod”, je sklenil minister. STA