Rusija uvedla popoln embargo na hrano iz EU in ZDA

Svet
, posodobljeno:

Rusija uvaja “popoln embargo” na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je sporočil ruski premier Dmitrij Medvedjev.

Rusija uvaja “popoln embargo” na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je sporočil ruski premier Dmitrij Medvedjev
Rusija uvaja “popoln embargo” na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je sporočil ruski premier Dmitrij MedvedjevWikipedia

MOSKVA > V skladu z odlokom, ki ga je v sredo podpisal predsednik Vladimir Putin, se iz teh držav za leto dni ustavlja uvoz govedine, svinjine in perutnine, sadja in zelenjave, rib, sira, mleka in mlečnih izdelkov.

Dmitrij Medvedjev je omenjeno sporočil na današnji seji vlade, ki jo je prenašala televizija. Omejitve stopajo v veljavo z današnjim dnem, čez leto dni pa jih bodo ponovno preučili in morda - “če bodo naši partnerji pokazali konstruktiven pristop k sodelovanju” - spremenili.

Medtem ko je premier govoril, je bil na spletni strani vlade objavljen podroben seznam proizvodov, na katere se nanaša embargo. Medvedjev je izrecno poudaril, da embargo ne zajema uvoza alkohola iz EU in ZDA. Prav tako ne zajema otroške hrane in izdelkov, ki jih Rusi kupijo v tujini.

V preteklosti že ustavili hrano iz Poljske in Grčije

Pojasnil je tudi, da prepoved uvoza kmetijskih pridelkov ne zadeva Japonske, čeprav je tudi ta tako kot omenjene države zaradi dogodkov v Ukrajini uvedla sankcije proti Rusiji in so zato v Tokiu pričakovali protiukrepe Moskve.

Poudaril je, da se je Rusija dolgo časa zadrževala in ni odgovorila na sankcije, ki so jih proti njej uvajale zahodne države. “Vse do zadnjega trenutka smo upali, da bodo naši tuji partnerji ugotovili, da je pot sankcij slepa ulica in da jih nihče ne potrebuje (...) Vendar pa tega niso spoznali,” je dejal.

Rusija je v preteklih dneh že ustavila uvoz več vrst zelenjave in sadja iz Poljske in Grčije, govedine iz Romunije in Avstralije ter mlečnih izdelkov in sokov iz Ukrajine. V preteklosti so bile takšnih ukrepov Moskve večkrat deležne ZDA.

A uradno tovrstne omejitve uvoza doslej nikoli niso bile političen ukrep, ampak so jih v Moskvi utemeljevali z varnostnimi razlogi. Tokratna poteza, ki embargo izrecno opredeljuje kot odgovor na sankcije, je novost in bi lahko po nekaterih ocenah predstavljala kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Razmišljajo tudi o zaprtju zračnega prostora

Sodu so izbile dno širše gospodarske sankcije proti Rusiji, najstrožje od konca hladne vojne, za katere sta se minuli teden po mesecih groženj z njimi vendarle odločili EU in ZDA. Poleg tega so se na ameriških in evropskih seznamih fizičnih in pravnih oseb, ki so jim prepovedana potovanja in zamrznjeno premoženje, prvič znašli tudi Putinovi tesni sodelavci.

Obenem je Medvedjev danes potrdil ugibanja iz minulih dni, da v Moskvi resno razmišljajo o zaprtju ruskega zračnega prostora za tranzitne lete evropskih in ameriških prevoznikov preko Sibirije v azijsko-pacifiško regijo.

Ta ukrep bi znatno podaljšal in podražil lete iz Evrope v Azijo, česar se najbolj bojijo v Lufthansi, British Airwaysu, Air Franceu in finskem Finnairu. Po nekaterih izračunih bi lahko stroški narasli za več kot 20.000 evrov na let.

Tuji prevozniki Rusiji oziroma njenemu letalskemu prevozniku Aeroflot za te prelete plačujejo posebne dajatve, ki nanesejo več sto milijonov evrov letno in brez katerih naj bi Aeroflot težko preživel.

Ruski nizkocenovni prevoznik Dobrolet - podružnica Aeroflota, ki je ponujala ugodne letalske povezave s Krimom - je konec tedna sporočil, da mora zaradi sankcij Zahoda ustaviti vse lete. Dobrolet se je namreč konec julija znašel na seznamu kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.

Poostren nadzor trga

Putin je v torek, ko je vladi naročil pripravo odgovora na “nesprejemljive” korake Zahoda, opozoril, da mora biti pri tem pozorna na domače proizvajalce in potrošnike ter da mora ravnati previdno, da ruske sankcije ne bodo prizadele Rusov.

Glede tega je premier danes poudaril, da bodo pristojna ministrstva nemudoma začela s poostrenim vsakodnevnim nadzorom trga in bodo odločno preprečila morebitne poskuse nekaterih, da bi zaslužili na račun špekulacij. V kratkem bodo tudi skupaj s trgovskimi verigami in proizvajalci pripravili načrt, kako nadomestiti izgube in preprečiti rast cen hrane, je zatrdil.

Uvažali bodo iz Latinske Amerike

Rusija uvozi približno tretjino vse hrane. Nekaj jo uvaža iz nekdanjih sovjetskih republik, a vse bolj so med Rusi priljubljeni izdelki z Zahoda. Za EU je Rusija tretja najpomembnejša trgovinska partnerica, v katero je lani izvozila za 120 milijard evrov blaga in 28 milijard evrov storitev.

Kmetijskih proizvodov je unija v Rusijo lani izvozila slabih deset odstotkov oziroma za skoraj 12 milijard evrov, od tega za približno po milijardo evrov sadja, zelenjave, sira in svinjine, kažejo podatki Evropske komisije. ZDA naj bi lani v Rusijo izvozile za 1,3 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov, največ perutnine.

Izpad uvoza iz ZDA, EU in drugih držav naj bi skušala Rusija nadomestiti s krepitvijo samooskrbe oziroma domačih proizvajalcev in pa z uvozom hrane iz Latinske Amerike, konkretno iz Ekvadorja, Brazilije, Čila in Argentine. Še posebej iz Brazilije naj bi začeli na veliko uvažati perutnino.

Posledice za slovenska živila

Ruski embargo skrbi tudi slovenska podjetja. Čeprav o težavah pri poslovanju za zdaj ne poročajo, opozarjajo, da jim bo embargo povzročil poslovno škodo, bojijo pa se tudi viškov izdelkov na evropskem trgu.

Slovenska kmetijska in živilska podjetja, ki so včlanjena v Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), še ne poročajo, da bi že imela težave pri poslovanju z Rusijo, jih pa prepoved uvoza kmetijskih in živilskih izdelkov iz Slovenije v Rusijo precej skrbi, so povedali v GZS.

Poudarili so, da je ruski trg zelo zahteven in tvegan, a hkrati pomemben in zanimiv. Podjetja imajo z ruskimi partnerji vzpostavljene dobre odnose, ki so jih gradili dalj časa.

Embargo jim bo povzročil poslovno škodo predvsem zaradi upada prodaje na ta trg in dodatnih birokratskih ovir, ki bi nastale, saj imajo podjetja sklenjene dolgoročne pogodbe o sodelovanju.

Kot pomembno posledico ruskih ukrepov, ki bo zagotovo vplivala na njihovo poslovanje, podjetja omenjajo tudi padec cen živilskih proizvodov za evropskem trgu. Prepoved uvoza v Rusijo bo namreč povzročila viške kmetijskih in živilskih izdelkov na evropskem trgu, predvsem mleka in mesa ter mlečnih in mesnih izdelkov.

O konkretnih številkah morebitne gospodarske škode zaradi sankcij in protiukrepov trenutno še ni mogoče govoriti, so pojasnili na GZS in hkrati opozorili, da se mesna predelovalna industrija sooča tudi s problemom afriške svinjske kuge, ki že od pomladi ovira promet s svinjskim mesom na evropskem trgu.

STA