Rusija okrepila bombardiranje ukrajinskih mest in napovedala odprtje humanitarnih koridorjev

KIJEV > Oleksij Arestovič je dejal, da je do zadnjega vala ruskih izstrelkov prišlo takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.

Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mauripolu na jugu in Volnovahe na vzhodu.

Predsednik Volodimir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo.

"Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski. Pozval je k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.

Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo nekaj ur potem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.

Rusija napovedala odprtje humanitarnih koridorjev za štiri ukrajinska mesta

Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Ukrajinska stran se na odločitev ruske strani še ni odzvala.

Ruska stran je sporočila, da naj bi prekinitev ognja začela veljati danes ob 10. uri, humanitarne koridorje pa naj bi poleg Kijeva in Mariupola vzpostavili tudi za Harkov in Sumi. Pri tem niso sporočili, ali bo prekinitev ognja začela veljati po moskovskem ali kijevskem lokalnem času.

Prekinitev ognja naj bi bila zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, je ruska vojska v humanitarne namene razglasila "režim tišine" od 7. marca od 10. ure in napovedala odprtje humanitarnih koridorjev.

Ukrajinci naj bi imeli načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja.

"Vodstvo, ki ga je pokazal skupaj s svojo celotno vlado, je izjemno. Bili so utelešenje tega neverjetno pogumnega ukrajinskega ljudstva," je dejal Binken, ki se je oglasil iz Moldavije. Ukrajinska ustava določa, da predsednika v primeru smrti nasledi predsednik parlamenta, ki mu v Ukrajini pravijo rada. To je trenutno Ruslan Stefančuk.

Televizija Fox News je v nedeljo poročala, da naj bi imeli Američani in Evropejci vse nared za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval. Zelenski je doslej zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno.

New York Times je poročal, da ameriški uradniki pozivajo ukrajinsko vlado, naj višji vladni uradniki ne ostajajo dlje časa na istem mestu in naj se umaknejo ven iz Kijeva. Zelenski iz Kijeva ne gre, čeprav naj bi doslej preprečili najmanj en poskus atentata nanj. Ukrajinske sile naj bi naklep preprečile čečenskim posebnim enotam.