Rutte imenovan za novega generalnega sekretarja zveze Nato

BRUSELJ > Ime Marka Rutteja se je v zvezi z Natom pojavljalo že julija lani, ko je z odstopom vlade sprožil predčasne volitve, na katerih je nato novembra slavila skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.

Rutteja je premierskega stolčka stala afera zaradi načrtov njegove nestabilne koalicije za omejitev števila družinskih članov, ki se lahko pridružijo prosilcem za azil na Nizozemskem. Pred tem se ga je dolga leta držala oznaka teflonski Mark, ki so mu jo nadeli kritiki zaradi njegove sposobnosti, da se ga ne prime nobena afera.

Nizozemski premier z najdaljšim stažem

Zahvaljujoč tej sposobnosti je Rutte nizozemski premier z najdaljšim stažem. Na čelu vlade v rojstnem Haagu je preživel skoraj 14 let, kljub temu pa je uspel obdržati javno podobo navadnega človeka, podkrepljeno s kolesarjenjem na delo in bivanjem v hiši, ki jo je kupil s prijatelji še v študentskih letih.

Rutte se je v politiki prvič preizkusil konec 80. let kot vodja podmladka desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD). Po koncu študija se je podal v podjetniške vode in je bil menedžer v multinacionalki Unilever, v vladne vrste pa je kot minister prvič vstopil leta 2002.

Vodenje stranke je prevzel štiri leta pozneje, leta 2010 pa je zasedel premierski stolček. Takrat je postal prvi liberalni predsednik nizozemske vlade v zadnjih 92 letih. Na položaju se je obdržal tudi po predčasnih volitvah leta 2012 ter znova slavil leta 2017 in 2021.

Mandat bo v veliki meri odvisen od ameriških predsedniških volitev

Zvezo Nato Rutte prevzema v času naraščajočih obrambnih proračunov, ki jih je sprožila predvsem ruska invazija v Ukrajini februarja 2022. Od takrat tako rekoč vse članice Kijevu pomagajo z vojaško opremo, pri čemer Nizozemska ni izjema.

Pod Ruttejevim vodstvom se je nizozemska vlada letos zavezala vojaški pomoči Ukrajini v višini 2,1 milijarde evrov v prihodnjih desetih letih, kasneje pa je k tej vsoti dodala še eno milijardo.

“Ukrajina mora zmagati to bitko. Za svojo in našo varnost,” je pred časom govoril Rutte, ki bo že četrti Nizozemec na čelu Nata. Zavezništvo je bilo v nizozemskih rokah nazadnje med letoma 2004 in 2009, ko je funkcijo generalnega sekretarja opravljal Jaap de Hoop Scheffer.

Ruttejev mandat bo v veliki meri odvisen od ameriških predsedniških volitev, ki bodo na sporedu 5. novembra. V tekmi med aktualnim predsednikom Joejem Bidnom in njegovim predhodnikom Donaldom Trumpom, bi zmaga slednjega pomenila novo preizkušnjo za zavezništvo.

Za razliko od Bidna republikanec velja za skeptika glede Nata, hkrati pa ni jasno, kaj bi Trumpov drugi mandat v Beli hiši pomenil za Ukrajino in njeno možnost samoobrambe, ki v veliki meri temelji ravno na stalni ameriški pomoči. Na vodilni vlogi ZDA pa prav tako temelji tudi Nato sam.