S higieno nad viruse
Na začetku leta in v času počitnic se običajno razmahne kroženje virusov, ki povzročajo prehladna obolenja, vključno z gripo. Nalezljive bolezni povzročajo različni mikroorganizmi ali mikrobi, ki so najmanjša in najbolj primitivna enocelična in celo brezcelična živa bitja.
NALEZLJIVE BOLEZNI> V skupino mikroorganizmov spadajo bakterije, rikecije, virusi, praživali, glivice. Med virusi zbuja zadnja leta največjo pozornost virus H1N1, povzročitelj nove gripe.
Splošno znano je, da je prehlad vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in grla), ki ga povzročajo različni virusi. Znanih je okrog 200 vrst, zato po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed njih, nismo odporni zoper preostale viruse prehlada.
Gripa ali influenca je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B in C. Ti nenehno spreminjajo svoje lastnosti, vendar se lahko, v nasprotju s prehladom, pred gripo dokaj zanesljivo zavarujemo. Vsako leto se lahko cepimo s cepivi, ki so prilagojena vrsti virusa, ki se bo v prihajajoči sezoni gripe najverjetneje širil med prebivalstvom.
Znani so nasveti zdravnikov, kako ukrepati v primeru bolezni in kako lajšati potek bolezni. Da pa preprečimo prenos bolezenskih klic in epidemijo, je zelo pomembna higiena, še posebej umivanje rok.
Mikroorganizme, ki so na koži na rokah, delimo v dve skupini. V prvi so mikroorganizmi, ki so nenehno prisotni in naseljujejo površino kože, v drugo pa sodijo tako imenovani kontaktni ali tranzitorni, ki se občasno (od zunaj) naselijo na površino rok. Na površini ostajajo omejen čas, najdemo pa jih tudi v nekaterih zaščitnih snoveh, pomešanih z maščobo in izločki lojnic.
Z umivanjem rok preprečujemo kontaktno širjenje nalezljivih bolezni in tudi okužbo živil (zaradi vrste dela in v gospodinjstvu). Z okuženimi rokami klice zanesemo v usta ali na druge dele telesa, s tem se sproži okužba organizma. Če klice prenesemo na živila, delovne površine, posodo, se v hrani pospešeno razmnožijo. Na ta način okužimo vse, ki to hrano zaužijejo. Enako velja v primeru okužbe pitne vode.
Roke si moramo umiti pred jedjo, preden se lotimo nege drugih ljudi (dojenčkov, ostarelih, bolnikov, v primeru kozmetičnih posegov, friziranja, pedikure) in tudi takoj po opravljenem delu. Pomembno je umivanje rok po večkratnem rokovanju in v vseh primerih, ko smo imeli stik z različnimi ljudmi, še posebej pa na potovanju. Za umivanje rok uporabljamo vodo, milo in brisače (papirnate in iz tekstila). Tekoča mila so bolj primerna od trdih. Pred umivanjem rok odložimo nakit in uro, roke si umijemo do komolcev, jih namilimo in drgnemo vsaj minuto. Nato jih oplahnemo pod tekočo vodo in temeljito osušimo.
Vsi poznamo postopek umivanja, rok vendar so ob toplem vremenu, ob povečanem številu ljudi in še posebej ob večji nevarnosti za okužbo ti ukrepi še kako pomembni za zdravje prebivalstva in preprečevanje prenašanja kužnih bolezni. Zavedajmo se, da je lahko vsakdo prenašalec klic.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
