S petjem v srcu so vedno mladi
Moški pevski zbor Pergula, ki svojo 20-letnico praznuje v nedeljo ob 20. uri s koncertom v kulturnem domu v Sv. Petru, se drži znanega gesla: “Kdor pesmi poje rad, je v srcu vedno mlad!”
Zbor, ki Sv. Petru začel delovati pod okriljem kulturnega društva Sloga, od pomladi pa živi kot samostojno pevsko društvo Pergula, je svojo pevsko pot začel pod vodstvom domače zborovodkinje Rožane Špeh. Njeno delo sta nadaljevala Danjel Grbac in Miran Zadnik, zdaj pa zbor vodi mlad in obetaven organist in zborovodja Matej Lazar. Kot poudarja Marino Bažec, predsednik PD Pegula, je cilj pevcev tudi v bodoče “združevanje ljubiteljev ubranega petja ter ohranjanje in prenašanje tradicije domače pesmi in kulturnega izročila kraja bodočim rodovom”.
>Pojemo, ker …
“... nas družita veselje do petja in želja po ohranjanju kulturne dediščine.”
>Katere pesmi so na vašem repertoarju?
“Istrske v priredbah za moške zbore, slovenske ljudske in nabožne - Marijine pesmi.”
> Kje največkrat pojete?
“V domačem kraju in v okolici. Tudi v cerkvah, saj pevci večinoma pojejo v cerkvenih zborih.”
>Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše ...
“ ... da ima zbor redne vaje in nastope.”
>Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?
“V Italijo in na Češko. Gostovali smo pri moškem zboru Monte Pasubio v Rovigu v Italiji, na Češkem pa smo gostovali v mestu Valašske Meziriči. Med pomembnejšimi je tudi sodelovanje na srečanju klap Istre in Kvarnera v Marušičih.”
> Obstaja pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?
“Pesem Pergula, ki jo je na besedilo Toneta Pavčka uglasbil Uroš Krek, ter nekaj domačih istrskih pesmi, ki jih je priredil Slavko Mihelčič.”
>Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?
“Stare domače pesmi, ki jih običajno ne pojemo na nastopih.”
>Kako negujete svoje glasove?
“Glasovi so največkrat utrujeni od napornih dnevov in vendar se velikokrat druženje zavleče v jutro ob malvaziji ...”
>Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?
“Pevci bi film zagotovo z veseljem posvetili čarom Istre in istrskega človeka v vseh svojih vrlinah in hibah.”
> Svet brez pesmi bi bil …
“... ena velika žalost. Kjer se je včasih gojila pristna domača ljudska pesem, je bilo življenje duhovno bogatejše in v družinah je bilo več veselja. Televizija, računalniki in elektronska glasba bodo oziroma so že pokvarili ves svet. Prevladuje egoizem in individualizem, s tem pa pomanjkanje druženja med ljudmi, kar se odraža že v premnogih razpadlih družinah.” MPG