S popisom divjih odlagališč lahko Slovenijo za vedno očistimo

LJUBLJANA> S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski Register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že preko 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja okoli od 30 do 40 odstotkov vseh odlagališč.

Divja odlagališča najbolj bremenijo okolje

Dušan Plut, redni univerzitetni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. “Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,” je povedal Plut.

Popise divjih odlagališč je potrebno letno ažurirati

Zato so v društvu Ekologi brez meja pripravili projekt Popis divjih odlagališč 2011, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kakršna je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu!, kljub mnogim pozitivnim učinkom ne morejo trajno rešiti problematike divjih odlagališč. Potrebno je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto, so povedali na današnji novinarski konferenci.

V projekt želijo privabiti čim več prostovoljcev

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja, želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. “Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnem popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo. Vse informacije najdejo na spletni strani www.ocistimo.si,” je povedal Matos.

Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru.

Popis je za občine predrag

Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Razlog je preprost - popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot enem odstotku površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 evrov. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč znašala več kot deset milijonov evrov. Z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč in njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije bi tovrstni register na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil velike prihranke tako državi kot občinam.

NR