S snemanja filma Streli v Bazovici

“State zitti, brutti schiavi (v prostem prevodu: Zaprite gobce, prekleti sužnji, op. a.),” je zatulil in zamahnil fašistični poročnik nad krvavo pretepenimi in v lisice vklenjenimi fanti - igralci, ki so pod grožnjo vanje uperjenih puškinih cevi mrmraje in opotekaje sestopali s tovornjaka, ki jih je pripeljal na gmajno, kjer bodo čez nekaj minut filmsko pokončani. To bo eden izmed prizorov petdesetminutnega dokumentarno-igranega filma Streli v Bazovici, ki te dni nastaja na različnih lokacijah po Primorskem. Delo nastaja v produkciji Studia Vrtinec iz Novega mesta in Uredništva dokumentarnih filmov TV Slovenija, scenarist filma je Jadran Sterle, režiser pa Tugo Štiglic.

Film kot javni dolg

“Ker do sedaj še ni zaživela ideja o takem filmu, sem pred dvema letoma, ob bližajoči se 80. obletnici, dal pobudo zanjo, da bi se končno primerno oddolžili tem prvim antifašistom v Evropi, ki se niso hoteli odreči slovenščini in zavesti, kdo so, temveč so s pogumno odločitvijo raje izbrali tveganje lastne predčasne smrti kot počasni načrtni etnocid lastnega naroda. Radi pozabljamo, da so bili ustreljeni cela tri leta prej, preden je Hitler prišel na oblast, in da se je druga enota fašistične stranke, ki je bila ustanovljena konec leta 1919 v Milanu, formirala že v marcu naslednjega leta v Trstu za naskok na 'italijanska neodrešena ozemelja' na vzhodu razširjene države,” pravi Marko Bidovec, ki je kot sorodnik ene od bazoviških žrtev z nasveti tudi sodeloval pri pripravi in izvedbi filma.

“Sam, in pri tem nisem osamljen, štejem za peto žrtev Antona Gropajca, ki si je v zaporu v Rimu zaradi hudega mučenja 30. junija 1930 vzel življenje s skokom skozi okno iz tretjega nadstropja,” je dodal.

TINA M. VALENČIČ

Več o filmu in njegovem snemanju preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.