S specialisti čeljustne in zobne ortopedije za lepe nasmehe
Slovenija in kongresni center Bernardin sta minule dni gostila evropski kongres ortodontov z udeležbo strokovnjakov z vsega sveta. Za pripravo kongresa je bila naša država izbrana pred petimi leti, ko so za predsednico EOS 2010 izvolili doc. dr. Majo Ovsenik, predstojnico katedre za čeljustno in zobno ortopedijo univerze v Ljubljani.
ORTODONTIJA >Ta kongres bi morala gostiti že leta 1991, a so ga zaradi vojne v tedanji Jugoslaviji odpovedali. Tokrat se je zbralo 1800 udeležencev iz 72 držav. Pozornost so posvetili novostim s področja čeljustne in zobne ortopedije ter odpravljanju funkcionalne in morfološke nepravilnosti zob ter čeljustnic. Organizator kongresa je bilo slovensko društvo ortodontov, častni pokrovitelji pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ljubljanska medicinska fakulteta in univerzitetni klinični center.
Po zaslugi zelo dobro razvitega mladinskega zobozdravstva pri nas je dobro tudi zdravljenje večjih in velikih deformacij zobovja pri otrocih, saj takšne primere odkrivajo na sistematskih pregledih in jih usmerijo k ortodontom. Stanje glede deformacij zobovja pa je slabše pri starejših ljudeh. Takšno zdravljenje za odrasle mora vsakdo plačati iz lastnega žepa. Vendar pa ortodonti dodajajo, da gre za večletno zdravljenje, pri nakupu aparata pa omogočajo tudi plačilo na obroke.
“Tolikšna udeležba, 1800 udeležencev iz 72 držav, pomeni pomembno promocijo ne samo za slovensko ortodontsko stroko, temveč predvsem za Slovenijo,” poudarja predsednica kongresa Evropskega združenja ortodontov (European Orthodontic Society, EOS) in istoimenskega združenja, doc. dr. Maja Ovsenik, sicer tudi predstojnica katedre za čeljustno in zobno ortopedijo univerze v Ljubljani. Kongres je predstavil novosti s poglavitnih področij - biotehnologije in prihodnosti ortodontije, najnovejše diagnostiko in postopke zdravljenja, predvsem pa zdravljenje prekomerne rasti spodnje čeljustnice. “Ta tema je še posebej pomembna, saj že skoraj dve desetletji ni bila del strokovnega programa na EOS kongresih,” dodaja Ovsenikova.
Za Slovence evropska ortodontska stroka pravi, da so potomci Habsburžanov, saj imajo, tako kot je za Habsburžane značilno, povečini poudarjeno brado in čeljustnico, ki je zrasla naprej. Nepravilnost zdravijo s pomočjo aparata, včasih pa, ko so nepravilnosti zobovja zato hujše, je nujno tudi kirurško zdravljenje. Običajno traja ortodonstko zdravljenje več let.
Veda, ki se hitro razvija
Prav na področju zdravljenja nepravilnosti razreda III specialisti ortodonti dobro sodelujejo z maksilofacialnimi kirurgi in s predstojnico katedre, prof. dr. Natašo Ihan Hren, ki je bila med Slovenci tudi edina vodilna predavateljica na kongresu.
“Organizacija takšnega strokovnega kongresa je izjemna čast za slovenske ortodonte,” pravi Evgenij Komljanec, specialist ortodont, predsednik organizacijskega odbora EOS 2010, ki dela v Izoli in Luciji. “Udeleženci so se spoznali z najnovejšimi ortodontskimi metodami in pripomočki za zdravljenje, novo tehnologijo, posegi, načini zdravljenja. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, zelo raznolika je bila tudi predstavitev znanstvenih in kliničnih posterjev. Slednje so, prvič na EOS kongresu, predstavili v digitalni tehniki. Vsebino prispevkov kongresa je vsak udeleženec prejel v obliki USB ključka, kar je bila dobrodošla novost za vse udeležence. Kongresa so se udeležili skoraj vsi slovenski ortodonti, ki so člani Slovenskega ortodontskega društva, praviloma pa tudi evropskaga združenja ortodontov.”
Po oceni Maje Ovsenik se slovenska ortodontska stroka lahko meri z drugimi evropskimi državami. “Čeprav nas je malo, le 70, smo enako dobri kot zahodni sosedje, v primerjavi z južnimi in vzhodnejšimi državami pa smo na tem področju razvitejši. Morda še zanimivost - stroka na področju čeljustne in zobne ortopedije je odlično organizirana, storitve za otroke in mladino so plačane iz naslova zdravstvenega zavarovanja.”
Ortodonti svarijo starše dojenčkov in malih otrok, naj pri otroku nikar ne uporabljajo dude dlje kot do starosti 18 mesecev. Znano je, da predolgo večurno sesanje dude pri otroku vpliva na pojav nepravilnosti, ki jih imenujejo enostranski križni ugriz. Gre za vidne večje deformacije čeljusti, zobovja in obraza.
Sodobna diagnostika in zdravljenje
Ena izmed pomembnih novosti na področju diagnostike v ortodontiji je tridimenzionalno lasersko slikanje obraza, kar so predstavili na kongresu v Portorožu. Vodilni predavatelj na tem področju je bil profesor dr. Chung How Kau, direktor oddelka za 3 D slikanje na univerzi v Alabami v ZDA. Ta strokovnjak tvorno sodeluje s predsednico Majo Ovsenik in njenimi raziskovalci iz ljubljanske Medicinske fakultete.
Posebej aktualni in zelo popularni so zadnje čase tudi tako imenovani nevidni zobni aparati, ki so jih obširno predstavili tudi v Portorožu. “Lepljeni so na notranjo stran zobovja, sam aparat pa je izdelan povsem računalniško, na študijskem modelu,” pojasnjuje Ovsenikova. “Ortodont torej ne lepi na zobe posameznega nosilca, temveč se z modela celoten aparat prenese v usta in se nalepi na enak način kot pri lepljenju na sprednjo ploskev zobovja. Takšen postopek terja veliko natančnost. Uspeh zdravljenja je dober, a je povezan z zelo velikimi stroški. Namenjen je predvsem odraslim pacientom, ki so v ortodontiji v vsakem primeru samoplačniki.”
Čeprav si stroka še ni enotna v oceni, ali je boljši aparat z aktivnim ali s pasivnim zaklepnim mehanizmom, je bilo slišati v Portorožu, pa je pravilo stroke, da za dobrega ortodonta ni pomemben nosilec, saj izpelje z vsakim nosilcem želeni izid zdravljenja. “Pri pasivnih nosilcih naj bi bila sila, ki je v uporabi pri zdravljenju, manjša,” pojasnjuje Ovsenikova. “Zato je nošenje aparata manj boleče, manj je tudi obiskov pri ortodontu ter neželenih učinkov terapije.” JASNA ARKO
