S trebuhom za kruhom v Ljubljano ali Italijo
Ura je 5.45. Avtobus za Trst, ki v jutranji temi krene z bistriške postaje, je napol prazen. Danes se ljudje večinoma vozijo z avtomobili. Danes je tudi bistveno manj žensk, ki v jutranjih urah sedejo na avtobus za Trst, kjer bodo do popoldneva čistile in pospravljale pri kakšni tržaški družini. Kljub temu se po kruh v Italijo dnevno vozi kar nekaj Bistričanov. Uradno dvajset. Na črno - kdo ve?
6.30: skoraj enaka zgodba na bistriški železniški postaji. Le da je vlak skoraj poln ljudi, ki se peljejo v Postojno, Divačo, Sežano ali Ljubljano. Na delo, ker ga v domači občini ne dobijo. Iz službe se bodo vrnili popoldan. Ali pa zvečer kot Simon, ki mu vozni red bistriških vlakov ne omogoča razkošja, da bi se po svojem delovniku iz Ljubljane vrnil pred skoraj 19. uro.
Po svežih podatkih državnega statističnega urada je v bistriški občini, ki šteje približno 14.000 krajanov, zaposlenih kar 5616 ljudi, ki imajo v tej občini tudi stalno prebivališče. To pa je celo več kot v zlatih časih, ko je bistriško gospodarstvo še cvetelo. Ne nazadnje se je, kot kaže statistika zavoda za zaposlovanje, od januarja do letošnjega marca zaposlilo 92 ljudi iz evidenc zavoda. Tudi slika o stopnji brezposelnosti se ne zdi tako drastična, saj je ta 10,6-odstotna in torej pod državnim povprečjem, čeprav se je število brezposelnih v bistriški občini od lanskega decembra do letošnjega marca zmanjšalo za sedemnajst zaposlitev (konec marca je bilo v občini brezposelnih 647 ljudi, konec decembra 630).
TINA M. VALENČIČ
Več o tem lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
