Samomor legende italijanske komedije
Velikan italijanske komedije, 95-letni Mario Monicelli, se je v ponedeljek zvečer vrgel iz petega nadstropja rimske bolnišnice San Giovanni, kjer so ga zdravili zaradi raka na prostati.
RIM> Igralka Stefania Sandrelli, ki je z njim snemala več filmov, se je na Monicellijevo smrt odzvala z mislijo, da je bila to “gesta skrajne svobode in antikonformizma”.
Živel je polno življenje
“To ni tragičen konec, tu je mož, ki je polno živel,” je izjavil režiserjev nečak Niccolo Monicelli, ki se je še zadnjič poklonil cineastu skupaj z umetnikovo vdovo Chiaro in njunimi tremi hčerami. Na vprašanje, ali je Mario Monicelli pustil zadnje sporočilo, je odvrnil, da je “zapustil ogromno sporočil, pomnite ga po njegovih filmih”.
Odzivi prijateljev
“Samomora nisem pričakoval, vendar bi Mario gotovo porekel: 'To je moja stvar',” je komentiral italijanski igralec in Monicellijev prijatelj Michele Placido. “Ostal sem brez besed, zelo me je potrlo,” pa nemška tiskovna agencija dpa povzema čustveno izjavo rimskega igralca Carla Verdoneja.
Dva leva in trije medvedi
Režiser, doma iz Toskane, se je v filmsko zgodovino zapisal z nepozabno Veliko vojno (La grande guerra) iz leta 1959 in s filmom Osamljeni neznanci (I soliti ignoti), v katerem je leta 1958 pomagal k uspehu tedaj še neznane Claudie Cardinale.
Monicelli se je ovenčal z dvema zlatima levoma iz Benetk, tremi srebrnimi medvedi iz Berlina in dvema nominacijama za oskarja. Monicellijev zadnji celovečerni film je bil Le rose del deserto (Puščavske vrtnice) iz leta 2006. Leta 2003 je neumorni Italijan, tedaj jih je imel 88, predsedoval žiriji Bienala v Benetkah.
Po njem sledi molk
Ob smrti režiserja, “filmskega Balzaca”, časnik Messagero piše, da “nihče ni znal tako dobro pripovedovati zgodbe o Italiji” in da “po njem sledi molk”. Za Corriere della Sera je bil Monicelli obenem “dedič neorealizma in commedie dell'arte, ki se norčuje iz človeških stisk”.
Zase trdil, da je rokodelec
Režiser se je rad opredelil kot “preprost obrtnik, rokodelec iz Viareggia”. V njegovih filmih je bil pogosto v središču tako imenovani mali človek. Rad je posegal v preteklost. Z zgodbo o absurdu patriotskega zanosa je z Veliko vojno naletel na odpor v vojaških krogih.
S smrtjo velikana povojnega filma in mojstra komedije “a la italienne” se končuje neko obdobje, so že zapisali tuji mediji.
STA