Sanjsko prevajalsko službo v tujini ima kar nekaj Primorcev
Marsikateri študent ali diplomant tujih jezikov si po tihem želi, da bi nekoč postal prevajalec na kateri od pomembnejših inštitucij Evropske unije. Poznavalci ter tamkajšnji zaposleni sanjsko službo prevajalcev pripisujejo prav tistim, ki delajo na Direktoratu za prevajanje in terminologijo Generalnega direktorata za prevajanje Evropskega parlamenta v Luksemburgu, katerega direktor je Valter Mavrič, po rodu iz Goriških brd. Vsakodnevno ukvarjanje z jezikom, maternim ali tujim, je tisto, kar jih izpo(po)lnjuje in jim popestri rutinski delavnik, da postane bolj zanimiv in nikoli ni enoličen.
Biti poklicni prevajalec
Oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete ta humanistične študije Univerze na Primorskem je prejšnji teden pripravil predavanje z naslovom Poklic prevajalca nekoč in danes: temeljne spremembe v prevajalstvu in predstavitev profila sodobnega prevajalca v Evropskem parlamentu. Osrednja gosta dogodka sta bila Valter Mavrič, direktor Direktorata za prevajanje in terminologijo, ter Tanja Rogovič Bičič, prevajalka slovenske prevajalske enote, Slovenec in Slovenka, ki sta na področju prevajalstva izkusila že marsikaj.
“Prevajanje je spretnost, jezikovna in sporočanjska zmožnost, danes pa tudi naš družbeni vsakdan. Biti poklicni prevajalec ali prevajalka ter tolmač ali tolmačka v najbolj odgovornih položajih, kjer je vsaka beseda vsebina in mora biti pomensko najbolje izbrana, ni lahko. Vendar je življenje prevajalca ali prevajalke polno izzivov, privlačnih izkušenj in gibanja v neznanem svetu,” so organizatorji zapisali v vabilu na dogodek, povabljenca pa sta temu lahko zgolj prikimala in na temo fenomena dandanašnjega prevajalstva povedala še marsikaj.
Delo prevajalcev v Evropskem parlamentu (EP) obsega predvsem prevajanje zakonodaje v triindvajset uradnih jezikov Evropske unije (EU) “in ustvarjanje izvirnikov prihodnjih evropskih zakonskih aktov, kar je včasih kot misija nemogoče. In vendar ni,” dodaja Mavrič. Najprej je za glavni jezik izvirnih besedil veljala francoščina, po vstopu srednje- in vzhodnoevropskih držav v EU po letu 2004 pa jo je zamenjala angleščina, ki se jo je že dodobra oprijel términ lingva franka. Izvirnih besedil v slovenščini je malo. Največ besedil znotraj EP je napisanih v izvornem angleškem jeziku, sledijo francoska in nemška besedila, četrto in peto mesto pa zasedata italijanski in španski izvorni jezik.
ANA CUKIJATI
Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
