Sassoli v Zagrebu podprl hrvaško članstvo v schengnu
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je danes v Zagrebu izrazil podporo članstvu Hrvaške v schengenskem območju. Sassoli je vodil delegacijo konference predsednikov Evropskega parlamenta na današnjem srečanju z vlado Hrvaške pred začetkom hrvaškega predsedovanja s Svetom EU v prvi polovici leta 2020.
ZAGREB > David Sassoli je na skupni novinarski konferenci z gostiteljem hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem menil, da je hrvaško članstvo v območju schengna z varnostnega vidika v interesu EU in Evropskega parlamenta.
Plenković je dodal, da je zaradi varnosti vseh članic EU treba doseči dogovor s Turčijo, ko gre za preprečevanje nezakonitih migracij, da se ne bi ponovila migrantska kriza iz let 2015 in 2016. Ocenil je, da je treba s Turčijo doseči dogovor, zelo podoben tistemu, ki je veljal preteklih nekaj let.
Sassoli in Plenković sta izrazila tudi podporo širitvi EU na Zahodni Balkan. Izrazila sta pričakovanje, da bodo v EU v naslednjih mesecih uspeli znova zagnati proces širitve in odpreti prostor za začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Hrvaška bo med svojim predsedovanjem imela veliko odgovornost glede dogovora o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027, je izpostavil Sassoli. Izrazil je pričakovanje, da bo dogovor o proračunskem ravnovesju zahteven ter da bo potrebnih veliko prizadevanj evropskih institucij za njegovo uresničitev.
Sassoli je dejal, da ni zadovoljen s predlogom proračuna finskega predsedstva s Svetom EU. Dejal je, da je pristaš ambicioznega proračuna, ki bi omogočal izvajanje politik nove Evropske komisije, predvsem ko gre za boj proti podnebnim spremembam in razvoj zelenega gospodarstva.
Plenković je pojasnil, da obstaja velika razlika med proračunskimi ambicijami Evropskega parlamenta in držav članic Sveta EU. Treba je uravnovesiti interese parlamenta z interesi tistih članic, ki največ prispevajo za evropski proračun in si želijo konservativnejši proračun, ter tistih držav, ki si želijo nadaljevanja precejšnjega financiranja tradicionalnih politik, kot sta kohezijska in kmetijska, je dejal.
Na današnjem srečanju so se pogovarjali tudi o brexitu, ki bo prav tako dočakal hrvaško predsedovanje Svetu EU. V popoldanskih urah bo na dnevnem redu tudi pogovor o konferenci o prihodnosti EU, ki je predvsem namenjena iskanju rešitev za izboljšanju demokratskih mehanizmov EU. Sassoli je dejal, da januarja pripravljajo resolucijo o tej konferenci.