Schengen praznuje srebrno obletnico
Konec leta 2007 je Slovenija postala del schengenskega območja, ki zdaj zajema 25 držav članic in se razteza na 4,3 milijonih kvadratnih kilometrov. Med njimi ni Velike Britanije in Irske, na vključitev čaka Ciper (zaradi nerešenega mejnega spora s Turčijo) ter Romunija in Bolgarija, ki naj bi do marca 2011 izpolnili pristopne pogoje.
Na današnji dan, pred četrt stoletja, 14. junija 1985, je v luksemburškem mestecu Schengen pet evropskih držav podpisalo sporazum o postopni ukinitvi mejnih kontrol na medsebojnih mejah. S tem so želeli skrajšati dolge čakalne dobe na mejah v času počitnic in odpravili ovire, ki so jih za trgovinsko izmenjavo predstavljale dolgotrajne mejne formalnosti. S tem so sprožili proces, ki je privedel do nastanka območja svobode gibanja med državami članicami brez kontrol na njihovih mejah. A zamisel prostega pretoka ljudi je v praksi zaživela šele po desetih letih njenega osnovanja, leta 1995.
Strah, da bi ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah pomenila poslabšanje varnostnih razmer, je bil ob podpisu sporazuma pred 25 leti kar precejšen. Danes pa je ta po mnenju ministrstva za notranje zadeve neupravičen, kar potrjujejo konkretni rezultati dela.
Slovenija je pomembna tranzicijska država, saj jo letno prečka skoraj 50 milijonov potnikov. V letu 2009 so slovenski obmejni organi na osnovi ”zadetkov” v schengenskem informacijskem sistemu opravili skoraj 6000 postopkov, od tega so odvzeli prostost 143 osebam, zaradi izročitve drugim državam, identificirali so 19 pogrešanih mladoletnikov, zavrnili so vstop več kot 1000 tujcem iz tretjih držav, odkrili so 423 ukradenih vozil in 284 ukradenih potnih listin. Na podlagi slovenskih vpisov v ta sistem, so policije drugih schengenskih držav odvzele prostost 19 storilcem hujših kaznivih dejanj, odkrile 51 ukradenih vozil in tablic, 54 listin ...
Med mejnimi policijami schengenskih držav slovenska policija uživa visok ugled, ker uspešno in odgovorno opravlja naloge na delu zunanje schengenske meje, so se še pohvalili na notranjem ministrstvu. Dodali so še, da si želijo, da bi naše južne sosede čim prej izpolnile stroge schengenske kriterije, se pridružile območju odprtih meja in tako odpravile neprijetne in dolgotrajne zastoje.