Scholz: Države Zahodnega Balkana spadajo v demokratično Evropo

BERLIN > Nemški kancler Olaf Scholz je uvodoma na vrhu, ki se ga udeležuje tudi slovenski predsednik Borut Pahor, pozdravil dosedanja prizadevanja šestih držav Zahodnega Balkana - Albanije, BiH, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije - za pridružitev EU.

"Šest držav Zahodnega Balkana pripada svobodnemu in demokratičnemu delu Evrope," je dejal Scholz in dodal, da je Evropa popolna le z Zahodnim Balkanom. Ob tem je ocenil, da blaginje in stabilnosti te regije ni mogoče obravnavati ločeno od preostale Evrope.

Pozval je k okrepitvi prizadevanj za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU, ki so se začela pred 20 leti. "Naša naloga je, da te obljube uresničimo," je bil jasen kancler.

Dejal je tudi, da "nas brutalna ruska agresija proti Ukrajini sili, da stopimo skupaj in branimo svobodo Evrope". V luči tega je med drugim pozval k premagovanju regionalnih sporov, predvsem med Beogradom in Prištino, in zagotovil, da regija lahko računa na podporo Nemčije.

"Zlasti proces normalizacije med Srbijo in Kosovom se mora pospešiti," je dejal Scholz. Berlin je pred današnjih vrhom Beograd opozoril pred poglabljanjem vezi z Rusijo, kar bi lahko imelo posledice pri prizadevanjih Srbije za vstop v EU.

V ospredju današnjega vrha so vprašanja energetske varnosti, zelene agende in regionalnega sodelovanja. Za slednje je visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell danes dejal, da ne sme biti ločeno od "naših skupnih vrednot".

"Berlinski proces je jasen dokaz našega močnega sodelovanja in partnerstva z državami Zahodnega Balkana kot prihodnjimi članicami EU," je tvitnil Borrell.

Voditelji šesterice držav Zahodnega Balkana so v Berlinu podpisali tri sporazume o mobilnosti, kar je na twitterju pozdravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

"Zahodni Balkan lahko računa tudi na podporo EU v energetskem sektorju in pri krepitvi odpornosti na hibridne grožnje," je zapisal Michel in poudaril, da regija potrebuje EU, EU pa potrebuje Zahodni Balkan.

"To je geopolitična nujnost in geopolitična priložnost. Čas je, da pospešimo tempo reform ter da že zdaj integracijo naredimo vidno in konkretno za državljane regije," je dodal.

Prvi sporazum, ki govori o vzajemnem priznavanju osebnih izkaznic, prebivalcem Zahodnega Balkana poenostavlja prehajanje meja v regiji. Drugi, ki obravnava vzajemno priznavanje akademskih kvalifikacij, ureja medsebojno priznavanje univerzitetnih diplom, nadaljevanje študija in pravila o uporabi pridobljenih kvalifikacij, vključno z dostopom do trga dela.

Tretji sporazum, ki pokriva medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij za zdravnike, zobozdravnike in arhitekte, pa predvideva samodejno priznavanje poklicnih kvalifikacij za izbrane poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Hkrati ustvarja osnovo za prihodnja pogajanja za še štiri poklice - babice, medicinske sestre, farmacevte in veterinarje.

Poleg tega naj bi se voditelji omenjenih šestih držav regije dogovorili tudi o reformi in boljši povezanosti svojih energetskih sektorjev.