Scholz zavrnil novo Erdoganovo pogojevanje glede širitve Nata
Nemški kancler Olaf Scholz je danes dejal, da vprašanje švedskega članstva v Natu ni povezano z vprašanjem pristopnih pogajanj Turčije z EU in s tem zavrnil pogojevanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v tej smeri. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je menil, da Stockholm na bližajočem vrhu Nata še vedno lahko dobi zeleno luč.
BERLIN, ANKARA, VILNIUS > Recep Tayyip Erdogan je danes dejal, da bo podprl članstvo Švedske v zvezi Nato, če bo EU znova začela pristopna pogajanja s Turčijo. "Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski, tako kot smo jo Finski," je dejal na novinarski konferenci pred odhodom na vrh Nata v Litvi.
Olaf Scholz je v odzivu na Erdoganove zahteve v Berlinu dejal, da ne gre za povezani zadevi in ju kot taki niti ni treba dojemati. Kot je dodal, Švedska izpolnjuje vse kriterije za članstvo v zavezništvu.
Da sta vstopanje Švedske v Nato in pristopna pogajanja Turčije z EU dva ločena procesa, so poudarili tudi na Evropski komisiji. "EU ima zelo strukturiran proces širitve in jasno določene korake, ki jih morajo opraviti vse države kandidatke," je povedala tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je bil pred današnjim srečanjem Erdogana s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom v Vilniusu mnenja, da je še vedno možno, da bo Stockholm na prihajajočem vrhu zavezništva dobil zeleno luč za članstvo.
Turčija je ob Madžarski še zadnja članica Nata, ki nasprotuje vstopu Švedske v zavezništvo, čeprav je sprejela že več ukrepov, med drugim reformo ustave in nov protiteroristični zakon, kar je danes znova izpostavil Stoltenberg.
Prvi mož vojaškega zavezništva je ob tem poudaril, da mora Nato obravnavati tudi varnostne skrbi vseh članic, ki želijo, da Švedska čim prej postane članica Nata.
Turčija je kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 1999. Pristopna pogajanja, ki jih je začela leta 2005, so že leta v popolnem zastoju, vendar jih EU noče ustaviti zaradi strateškega pomena partnerstva s to državo, zlasti pri omejevanju migracij.
Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, kasneje pa so pogajanja zastala tudi zaradi nazadovanja Ankare na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer med članicami unije ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.