SDS in Posedi predstavila svoja pogleda na sprejemanje interventnih ukrepov

LJUBLJANA> SDS predlaga rešitve v več korakih. Kot prvo so danes v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, po katerem bi imeli funkcionarji od 1. januarja naslednje leto do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2012 ob sedanjih štirih odstotkih plače nižje še za dodatnih šest, s čimer bi dodatno prihranili od osem do deset milijonov evrov.

Ker v SDS menijo, da ni veliko možnosti, da bi celovite rešitve lahko uskladili do predčasnih volitev, predlagajo, da bi ta čas kazalo izkoristiti za to, da se prisluhne sindikatom. Prihodnji teden tako v Mariboru pripravljajo okroglo mizo, na katero so povabili reprezentativne sindikate in vse stranke, ki nastopajo na volitvah.

Nekatere postavke bo treba zmanjšati

Kot je dejal Janša, pa bo tretji korak po predčasnih volitvah na politiki, ki bo dobila zaupanje ljudi, da takoj poskrbi za čim prejšnje konstituiranje DZ in dogovor s socialnimi partnerji o interventnih ukrepih. Časa bo malo, največ dva tedna, je dejal Janša.

SDS predlaga, da se poskuša doseči dogovor o zamrznitvi vseh proračunskih izdatkov za čas, dokler ne bo sprejet rebalans državnega proračuna za naslednje leto. Ob rebalansu pa bo po besedah prvaka SDS morala nova vlada predlagati še vrsto drugih omejitvenih zakonov za javni sektor, ob čemer po njegovem mnenju ne bo šlo zgolj za zamrznitve, ampak bo pri nekaterih proračunskih postavkah treba iti tudi navzdol, v zmanjšanje, saj denarja enostavno ne bo.

Sindikati želijo pol leta miru

Konfederacija sindikatov Pergam podobno predlaga dogovor o šestmesečnem obdobju, v katerem ne bi bilo nikakršnih aktivnosti, ki bi imele negativne posledice za javne finance. O tem bi se po njihovem morali dogovoriti socialni partnerji, zato predlagajo sklic nujne seje Ekonomsko-socialnega sveta.

S tem predlogom želijo omogočiti pol leta, v katerem bi se v miru dogovorili o potrebnih ukrepih in reformah. Za takšen dogovor pa je po mnenju Pergama potreben konsenz med vsemi relevantnimi socialnimi skupinami.

V teh šestih mesecih tako ne bi bilo niti dviga plač, pokojnin in socialnih transferjev. Predsednik Pergama Janez Posedi je namreč pritrdil, da bi omenjeni ukrepi imeli negativne posledice za javne finance.

Posedi je ob tem zanikal, da bi potekali kakšni pogovori, dogovori ali usklajevanja s SDS.

Stranke: Predlog je predvolilna obljuba

Parlamentarne stranke v predlogu SDS za znižanje funkcionarskih plač večinoma vidijo predvolilno obljubo, saj je prav SDS nasprotoval obravnavi interventnega zakona na izredni seji. Predlog bodo najbrž podprli poslanci SD, SLS in Zares, v LDS in DeSUS o tem še niso razmišljali, v SNS pa so prepričani, da takšen predlog zakona ni več možen.

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle Borut Pahor, je ocenil, da so interventni zakon, ki ga je sprva predlagala vlada, zavrnili tisti, ki prav danes ponujajo svojo različico interventnega zakona, zavedajoč se, da so verjetno ravnali neodgovorno. Vlada je že pred časom ocenila, da je interventni zakon potreben zato, da bi dodatno odvrnili strah finančnih trgov, da Slovenija ne obvladuje svojih stroškov, je v Ljubljani spomnil Pahor.

Štrukelj: Politika nad javnimi uslužbenci

Do današnjih predlogov Pergama in SDS glede interventnih ukrepov je bil kritičen predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ocenil je, da je politika prevladala nad interesi javnih uslužbencev.

Ob tem ocenjuje, da se iz predloga SDS kaže, da namerava ta stranka od javnih uslužbencev zahtevati več, kot je predvideval predlagani interventni zakon - torej ne le zamrznitev plač javnih uslužbencev ampak celo nižanje. Tudi Pergamov predlog je ostrejši od Zaresovega predloga interventnega zakona, saj predlaga šestmesečno zamrznitev vsega, torej tudi napredovanj, ki so bila iz predloga Zares izvzeta. Štrukelj se tako čudi, da se tudi Posedi zavzema za bolj globoko zajemanje v prihodke javnih uslužbencev, kot jih je predvideval zakon, ki so ga zavrnili.

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo trenutno po odstopu Dušana Miščevića vodi Drago Ščernjavič, o predlogih SDS in Pergama še nimajo stališča.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek pa je za Radio Slovenija ponovila že znano stališče, da je treba sodniške plače najprej uskladiti s poslanskimi, saj tako zahteva tudi ustavno sodišče, šele potem pa se lahko pogovarjajo o znižanju.

STA