Še enkrat premisliti volilni sistem

LJUBLJANA> Kot eno od ključnih slabosti sedanjega stanja so uvodničarji izpostavili prevladujočo vlogo političnih strank.

Tako uvodničarji kot ostali razpravljavci so opozorili, da za uspešnost demokracije in upravljanja države nikakor ne zadostuje udeležba državljanov na volitvah vsake štiri leta. Da sedanji volilni sistem ne uspe v zadostni meri zadovoljiti pričakovanja državljanov, po mnenju večine udeležencev posveta potrjujejo tudi protesti, s katerimi se že nekaj časa sooča država.

Primerjava treh sistemov

Po besedah predsednika DS Mitje Bervarja velja pri razmisleku o volilnem sistemu upoštevati stališča civilne družbe, ki se v veliki večini primerov izkaže kot nosilka demokratičnih sprememb. Kot je poudaril, je ponovno napočil trenutek, da politika ob sodelovanju stroke in najširše zainteresirane javnosti na novo ovrednoti sedanji volilni sistem.

Razprava je ponudila primerjavo med tremi glavnimi volilnimi sistemi: večinskim, proporcionalnim in kombiniranim. Pri tem je bil eden od glavnih poudarkov, da noben od trojice volilnih sistemov ne ponuja idealne rešitve. Poleg tega vsak od volilnih sistemov v različnih državah učinkuje različno in lahko postreže tudi z negativnimi presenečenji.

Kombinirani volilni sistem, preferenčni glas ...

Prvi predsednik državnega sveta Ivan Kristan je kot najboljšo izbiro ponudil kombinirani volilni sistem po nemškem vzoru. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber in tudi pravnik Ciril Ribičič sta bila za nadgraditev sedanjega proporcionalnega volilnega sistema z absolutnim preferenčnim glasom in morebiti tudi s panaširanjem, torej možnostjo razdeljevanja glasov med več strank.

Poslanec SDS Branko Grims se je postavil v bran dvokrožnemu večinskemu volilnemu sistemu. Kot meni, ta ponuja največjo mero transparentnosti. Za nadgradnjo proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu je bil tudi minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, ki pa se mu bolj kot absolutni preferenčni glas zdi primeren preferenčni glas po vzoru evropskih volitev.

Man: Slovenija “žrtev” zavožene predstavniške demokracije

V razpravo so se vključili tudi predstavniki protestnikov. Po mnenju Janga Mana iz Mreže za neposredno demokracijo je ključna težava slovenske politike v tem, da poslanec ni odgovoren volilcu. Po njegovih besedah je tudi Slovenija žrtev “zavožene” predstavniške demokracije. Man je ob tem izrazil obžalovanje, da neposredna demokracija še vedno ni dovolj razumljena.

Kristan je menil, da bi kombinirani volilni sistem spremenil sestavo državnega zbora v smeri neposredne demokracije in bi zagotovil politično stabilnost. Spomnil je, da je predlog za tovrstni volilni sistem nastal v okviru zveze društev upokojencev. Po Kristanovih besedah se v Sloveniji nedvomno kaže potreba po spremembi volilnega sistema.

Zmanjšanje monopola strank

Kristan je dejal, da bi morebitna sprememba volilnega sistema morala slediti trem glavnim ciljem: zmanjšanju monopola strank, zagotovitvi sorazmernosti strank v državnem zboru in okrepitvi odgovornosti poslancev volivcem, ne pa strankam.

Gaber je opozoril, da sprememba volilnega sistema nikakor ne sme dodatno spodbuditi delitev na “naše in vaše”. Po njegovih besedah pa je ena od slabosti kombiniranega sistema prav to. Gaber eno od glavnih težav vidi v tem, da v Sloveniji nismo uspeli vzpostaviti profesionalne politike.

Za Ribičiča je glavna pomanjkljivost večinskega sistema v tem, da omogoča vladanje z manjšinsko podporo. Opozoril je, da Slovenija nima čistega volilnega sistema. Strinjal se je z oceno, da so stranke nujnost posredniške demokracije, ni pa nujnost partitokracija. Po njegovih besedah bi korekcija sedanjega volilnega sistema s preferenčnim glasom in panaširanjem šla v smeri kombiniranega sistema.

Na referendum?

Po Grimsovem mnenju bi dvokrožni večinski sistem okrepil stik poslanca z volilcem, hkrati pa bi onemogočil, da bi bila politika žrtev izsiljevanje malih političnih strank. Poleg tega bi, tako Grims, volilec v primeru večinskega volilnega sistema vedel, kako učinkuje njegov glas. Opozoril je, da bo vsako večje spreminjanje volilnega sistema zahtevalo referendumsko odločanje.

Virant se je strinjal z oceno, da bi tudi večinski volilni sistem spodbudil dodatno polarizacijo slovenskega političnega prostora, saj briše politično sredino. Po njegovem mnenju v sedanji politični situaciji noben od predlogov za spremembo volilnega sistema ne bi dobil zadostne podpore v državnem zboru.

Posveta, ki so ga v DS naslovili Slovenska ustava, volilni sistemi in neposredna demokracija, so se poleg svetnikov in poslancev udeležili tudi predstavniki civilnodružbenih gibanj.

STA