Se nam obeta sprememba Lizbonske pogodbe?

BRUSELJ> Voditelji EU so sicer izpostavili, da mora o kakršni koli spremembi pogodbe odločati vseh 27 članic unije. Vrh EU se bo k temu vprašanju vrnil decembra. Po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel so voditelji danes "jasno povedali, da spremembe pogodbe s ciljem krepitve gospodarskega upravljanja ni možno izključiti".

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob tem opozoril, da se je kriza v območju evra tako razmahnila tudi zato, ker so skoraj vsi podcenjevali stopnjo medsebojne povezanosti evropskih gospodarstev. Zato je po njegovih besedah nujno tesnejše sodelovanje v območju evra pa tudi med njim in preostalimi državami v uniji.

Evroobmočje dobiva “vlado”

V tem kontekstu so se voditelji danes odločili, da bo ob prihodnji izvolitvi predsednika Evropskega sveta za enak mandat hkrati imenovan tudi predsednik vrha območja evra ter da bo do naslednjih imenovanj vrhom območja evra predsedoval predsednik Evropskega sveta, torej Van Rompuy. Tudi v prihodnje bo po pričakovanjih to ista oseba.

Predsednik vrha območja evra je eden od desetih ukrepov za boljše upravljanje tega območja, ki jih bodo danes predvidoma sprejeli voditelji držav s skupno evropsko valuto. Ti vključujejo tudi redna zasedanja vrha držav območja evra, ki bodo "vsaj dvakrat na leto".

Pri teh spremembah za krepitev učinkovitosti "upravljanja" v območju evra gre za korak v smeri "vlade" območja skupne evropske valute, za kar se zavzemata Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Večje ambicije za zdaj niso uresničljive, saj je zanje potrebna sprememba pogodbe EU.

Ključne odločitve bodo sprejeli v sredo

Glede treh ključnih vprašanj v iskanju celostnega odziva na najhujšo krizo v območju evra doslej - dokapitalizacije evropskih bank, krepitve začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF) in vloge zasebnih upnikov pri drugi pomoči Grčiji - pa je Van Rompuy poudaril le, da je prepričan, da bodo vse ključne odločitve sprejete v sredo.

V sredo bo poleg vrha območja evra, ki ga je Van Rompuy potrdil že pred dnevi, tudi vrh celotne EU. Prav tako pa se bodo pred vrhoma tudi takrat sestali finančni ministri držav v območju evra in celotne EU.

Tudi Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki sta imela skupno novinarsko konferenco, nista želela biti konkretnejša, temveč sta le ponovila, da je dosežen napredek in da pričakujeta odločitve v sredo.

Marklova in Sarkozy ostra do Italije

Merklova in Sarkozy, ki sta se ločeno sestala s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, sta bila sicer zelo ostra do Italije. Sarkozy je zatrdil, da zaupata v občutek odgovornosti oblasti v Italiji. Merklova pa je pojasnila, da sta dala predsedniku italijanske vlade jasno vedeti, da je Italija pomemben del območja evra, ki nosi temu primerno odgovornost.

Tudi Van Rompuy je poudaril, da voditelji EU od Italije zahtevajo veliko tako pri proračunskih rezih za zmanjšanje ogromnega javnega dolga kot pri gospodarskih reformah ter da mora Rim pomiriti vlagatelje in druge države. "Jasno je, da od italijanskih oblasti zahtevamo veliko, in menim, da so to tudi pripravljene storiti," je še dejal.

Nemška kanclerka je sicer priznala, da se vsi skupaj "boleče, a solidarno učimo, da moramo drugače delovati". Območje evra je po njenih besedah na popolnoma novem terenu in ne more vedno vedeti, kateri koraki so pravi. Ker so politično odgovorni in se obenem sproti učijo, se od zunaj zdi, da so počasni, je še dejala.

Sarkozy pa je še dejal, da z Merklovo in drugimi voditelji sprejemajo tudi odločitve, ki prizadenejo države, za vodenje katerih niso bili izvoljeni. To po njegovih besedah predstavlja tudi problem demokratične legitimnosti in ustvarja napetosti.

Van Rompuy je danes komentiral razlike med ključnima igralkama - Nemčijo in Francijo. Zagotovil je, da so vsi številni sestanki v minulih dneh potekali "v duhu kompromisa" in da vsi želijo preostali svet prepričati, da je unija zmožna premagati krizo.

Voditelji EU so sirskega predsednika pozvali k odstopu

Voditelji EU so sicer danes še poudarili, da so pripravljeni uvesti nove in še ostrejše sankcije proti sirskemu režimu, če ne bo takoj ustavil nasilja nad prebivalstvom. Ob tem so sirskega predsednika Bašarja al Asada pozvali k umiku, da bo v Siriji možna politična tranzicija, ki jo želijo njeni državljani.

Poleg tega so pozdravili "pogum in odločnost" Libijcev, ki so danes po 42 letih vladavine Moamerja Gadafija razglasili popolno osvoboditev države, današnje prve svobodne volitve v Tuniziji in zaostritev sankcij proti Iranu ter bili zelo zadovoljni z napovedjo Ete o koncu več kot 40-letnega oboroženega boja za neodvisnost Baskije.

Voditelji EU so tudi opredelili nekaj ključnih prednostnih nalog za krepitev gospodarske rasti, pri čemer so med drugim pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o ukrepih za nov zagon enotnega trga v EU.

Potrdili so tudi stališče unije za vrh G20 v Cannesu, pri čemer so pozvali k premisleku o uvedbi globalnega davka na finančne transakcije in krepitvi sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ter stališče unije za mednarodno podnebno konferenco v Durbanu.

Po vrhu EU sedaj v Bruslju poteka vrh območja evra.

STA