Še več nepriznavanja slovenske manjšine
Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) je danes v Trstu izpostavila najbolj pereče težave, s katerimi se trenutno sooča manjšina. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je po novinarski konferenci dejal, da so med drugim govorili o porastu nepriznavanja manjšine in dvojezični šoli v Špetru.
TRST> Ob začetku novinarske konference so izpostavili obisk slovenskega, italijanskega in hrvaškega predsednika Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovića 13. julija v Trstu, ki po besedah Rudija Pavšiča pomeni priznanje prisotnosti Slovencev v Trstu in priznanje zgodovinskih dejstev. Po tem obisku so v manjšini pričakovali večji posluh za slovensko narodno skupnost, a je po Pavšičevih besedah prišlo do še večjega nepriznavanja slovenske manjšine.
Nepriznavanje najbolj opazno v Reziji
Ta je še posebej očiten v občini Rezija, kjer so med drugim zahtevali izločitev iz zaščitnega zakona ter prebivalcem poslali po mnenju manjšine sporen vprašalnik. Kot je dejal Pavšič, v zvezi s tem preučujejo možnosti, da bi se obrnili na italijansko sodišče. "Mislimo, da Rezijanov ne moremo prepustiti, da se sami zoperstavljajo nestrpnežem, ki imajo podporo občinske uprave," je poudaril predsednik SKGZ. Pri vprašalniku gre namreč za vprašanje kategorizacije prebivalstva na podlagi narodnosti in jezika. Zahteva za izločitev iz zaščitnega zakona pa je po besedah predsednika SKGZ "hudo politično dejanje", zaradi katerega je že naslovil pismo na predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske Krajine (FJK) Renza Tonda.
Nezadovoljstvo tudi z dvojezično šolo v Špetru
Med slovensko manjšino sproža nezadovoljstvo tudi vprašanje dvojezične šole v Špetru, ker so morali poslopje, v katerem je šola delovala 15 let, marca zaradi potresne nevarnosti izprazniti. Učenci te šole bodo v novem šolskem letu razdeljeni na štirih različnih lokacijah. To je po Pavšičevem mnenju tudi nekoliko politična rešitev, ki odraža težnjo po zmanjšanju vloge te šole pri razvoju slovenskega jezika v Benečiji. Sicer pa so ravnatelji in učitelji nezadovoljni tudi z reformo šolskega sistema, ki ne upošteva specifičnosti slovenske šole in zaradi katere je v nevarnosti slovenski zamejski šolski sistem kot osnova razvoja manjšine.
Vprašanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu
Manjšino trenutno vznemirjajo tudi predlagane spremembe statuta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (SSG). Pavšič je dejal, da je proti spremembam statuta, ker predvidevajo, da bi bilo vodenje gledališča v rokah italijanske uprave. To je za manjšino nesprejemljivo in zato iščejo alternativno rešitev.
Na današnji novinarski konferenci so obravnavali tudi vprašanje financiranja manjšine, ki še vedno ni rešeno. Pavšič je pojasnil, da za zdaj ni novic iz Rima, da bi vlada spremenila namero o zmanjšanju sredstev za slovensko manjšino. SKGZ pri tem opozarja na politično odgovornost oblasti v Rimu in Trstu ter na negativno politično ozračje za manjšino.
V SKGZ odgovore na vsaj nekatera od omenjenih vprašanj pričakujejo v prihodnjih tednih na srečanjih predstavnikov slovenske in italijanske vlade v Rimu ter delovnih omizij predstavnikov Slovenije in FJK.
STA