Še vsaj tri leta ne bo novih delovnih mest
“V treh letih ne pričakujem izboljšanja. Brezposelnost bo ostala na zdajšnji ravni približno 110.000 ljudi,” je dejal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. V Financah je opozoril na verjetnost, da bo letošnja gospodarska rast celo nekoliko nižja od napovedi.
LJUBLJANA> Umar je napoved o nižji, 1,5-odstotni letošnji gospodarski rasti, v začetku septembra posredoval ministrstvu za finance. Če je bila napoved vključena v rebalans letošnjega proračuna, je treba vprašati ministrstvo, poudarja Vasle, ki glede rebalansa meni, da ta delno odgovarja na spremenjene makroekonomske okoliščine, dražje zadolževanje, a bi po njegovem prepričanju moral biti poseg v proračunske odhodke večji.
Ukrepi bodo boleči in dolgotrajni
Največ pozornosti trenutno terja fiskalni položaj Slovenije. Vsi parametri javnih financ so se zadnja leta močno poslabšali, delno zaradi krize, v ozadju vsega pa je po Vasletovih besedah tudi veliko sistemskih neskladij, “ki jih nismo odpravili in so v zadnjih letih položaj še dodatno poslabšali. Težave so se nakopičile in rešitve so zelo kompleksne, predvsem pa bi učinkovale šele čez nekaj let. Žal bodo ukrepi boleči in dolgotrajni,” poudarja Vasle.
Racionalizacija javnega sektorja ne sme biti edini ukrep
Na ukrep racionalizacije javnega sektorja je treba gledati v širšem kontekstu. Če bi bil to edini ukrep, na drugih področjih pa bi se nadaljevala dozdajšnja praksa, potem ni primeren. Če pa bi se vlada odločila za bolj korenit poseg v javne finance, potem pa ja. V tem primeru bi Vasle tudi podprl znižanje plač v javnem sektorju.
Največ brezposelnih iz zasebnega sektorja
Vasle opozarja, da obstaja velik razkorak med javnim in zasebnim sektorjem, večina brezposelnih je prišla iz zasebnega sektorja. V javnem pa se število zaposlenih kljub vladnim ukrepom še povečuje. “In to ni najbolj primerno v tem času. Tak sistem je nepravičen,” poudarja.
Bolj nevarni sta Italija in Španija, Grčija je obvladljiva
Vasle podpira dejavnosti Evropske centralne banke in Evropske komisije za ohranitev evra, saj ta v tem trenutku nima resne alternative. Signali, ki prihajajo s trgov, vse bolj nakazujejo na možnost bankrota Grčije, a je za evro po Vasletovem prepričanju bolj nevarno stanje v Italiji in Španiji, ki sta večji državi. Grčija je namreč obvladljiva, meni.
Vasle se je dotaknil tudi privatizacije, ki je po njegovem potrebna predvsem, da bi se izognili finančnim injekcijam iz proračuna za vzdrževanje teh sistemov. Privatizacijo potrebujemo, da bi denimo bančni sistem postal bolj učinkovit. Vasle nanjo čaka že 20 let, a, kot pravi, nikoli ni pravi trenutek, vmes pa nastaja škoda.
STA