Sedem let dol, sedem let gor?
Nas čaka poglabljanje recesije ali je na obzorju zora postopnega gospodarskega okrevanja? Zanesljivih znamenj bodisi za eno bodisi za drugo smer še ni, čeprav ohlajanje nemškega gospodarstva skrbi mnoga slovenska podjetja.
PRIMORSKA> Slovensko gospodarstvo je v veliki meri odvisno povpraševanja nemškega, zato je novica o nižji industrijski proizvodnji v tej državi slabo znamenje tudi za slovenska podjetja.
“Podatki, ki so na voljo, ne dopuščajo ocene, da smo pred novo recesijo, oziroma da imamo opravka s krizo v obliki W. Po drugi strani pa tudi ni indicev o zanesljivem okrevanju gospodarstva. Skratka, ni jasno, v kakšno smer gremo. Ne znamo si predstavljati, kaj nas čaka in to se odraža tudi na borzah,” pravi Primož Dolenc, predstojnik katedre za poslovne vede na Fakulteti za management iz Kopra.
Strah zaradi nemškega zastoja
Ohlajevanje nemškega gospodarstva vznemirja nekatera slovenska podjetja, skrbi jih tudi morebitno poglabljanje recesije. Če bo udarila nova recesija, bodo podjetja to teže prenesla kot v prvem delu krize pred tremi leti, ki je bila manj problematična. “Podjetja so pokurila vse zaloge, zato so bolj občutljiva na nove krizne sunke,” ocenjuje Dolenc.
Igor Kragelj, član uprave Banke Koper, pa meni, da smo v Sloveniji priča gospodarskemu oživljanju: “Kar veliko podjetij se je v zadnjih treh, štirih letih očistilo, se prestrukturiralo. Kriza je izzvenela; podjetja so doživela katarzo, zdaj so pripravljena na nov zagon.” Med izjeme prišteva gradbena podjetja, za katera bo treba raztegniti obdobje vračanja posojil. Sicer pa Kragelj ne pričakuje naglih sprememb: “Toliko časa kot gospodarska aktivnost upada, približno toliko se gospodarstvo tudi pobira. Sedem let dol, sedem let počasi gor, pravijo nekateri.”
V Avtolektriki zdaj odpornejši
Ocene, da je kriza nekatere podjetja naredila odpornejša, potrjuje primer Iskre Avtooelektrike. Na podlagi izkušenj iz kriznih let so procese prilagodili in izboljšali možnosti, da bi morebitno prihodnjo krizo lažje prebrodili.
A na znamenja morebitnega zdrsa v globljo recesijo doslej niso naleteli. “Ne opažamo niti padanja naročil niti kakšnih drugih znakov, ki bi napovedovali novo recesijo. Kvečjemu se nam zaradi novih projektov obeta še nadaljnje povečanje prodaje. Z lastnim razvojem in vlaganji si namreč še naprej prizadevamo ustvarjati nove inovativne izdelke, ki imajo velik potencial, zato nas za prihodnost ne skrbi,” pravi predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Edvin Sever. Podjetje posluje z dobičkom. Do konca leta imajo dovolj naročil, dobro jim kaže tudi za kasneje.
Bandelj: začaran krog krize
V Splošni plovbi so pri napovedih previdnejši. “Nič dobrega ni videti. Nevarnost, da pride do ponovnega kolapsa v svetovnem gospodarstvu, je velika. Treba je biti previden in varčevati. A to potem seveda pomeni zmanjšanje investicij in spet smo v začaranem krogu krize,” pravi predsednik uprave Egon Bandelj. V pomorskem gospodarstvu se zmanjšanje investicij kmalu pokaže na padcu ladijskih voznin. Pri nafti, denimo, so voznine že drastično padle, tankerji že vozijo skoraj zastonj.
“Voznine pri razsutih tovorih, ki so naša glavna dejavnost, se zadnje dni sicer malo popravljajo. A ključno vprašanje zdaj je, s katerimi ukrepi vrniti optimizem v ta svet, odgovora pa (še) ni,” še pravi Bandelj.
Vsaka kriza je lahko dobra lekcija
Nekatera podjetja so krizo izkoristila za temeljito prestrukturiranje in tem bo laže kot tistim, ki so izbrala začasne rešitve, denimo odpuščanje, krajši delovni čas.“Ta podjetja le še čakajo boljše čase in pomoč države. A če so na nitki zdaj, ko nismo več globoko v recesiji, kaj bi šele bilo, ko bi se le-ta ponovno poglobila!” še opozarja Dolenc. Med panoge, ki so že zdaj najbolj izpostavljene, uvršča gradbeništvo, v primeru, ko bi dočakali nov val recesije, pa bi trda predla malone vsem panogam, katerih izdelki in storitve se kosajo z mednarodno konkurenco. “Še posebej bi bilo težko za podjetja, ki zgolj sledijo konkurenci in nastopajo z izdelki, v katerih je visok delež stroškov, na katere ne morejo vplivati. Skratka, najbolje bodo šla skozi podjetja z visokotehnološkimi inovativnimi izdelki in storitvami z visoko dodano vrednostjo in kjer je znanje velika konkurenčna prednost, recimo Krka ali Pipistrel,” še pravi Dolenc.
Velik del krivde, da se podjetja niso uspela prestrukturirati, pripisuje zlasti nefleksibilnem trgu delovne sile v Sloveniji in visoki davčni obremenitvi dela.
Merkel in Sarkozy za zavoro v ustavi
Na nedavnem nemško-francoskem srečanju je konkretne obrise dobila zamisel o tem, da evroskupina potrebuje čisto pravo gospodarsko vlado. Ta bi tesneje povezovala gospodarske in finančne politike 17 članic evroobmočja. Ključno namreč je, da evrodružina dobi zaupanje finančnih trgov. K temu naj bi prispevala tudi uvedba zavore za zadolževanje, ki naj bi jo po nemškem vzoru vgradili v ustave vseh članic evroobmočja.
“Očitno je treba najti način, ki bo pomagal preprečevati pretirano zadolženost. Novim članicam povedo, do kod se lahko zadolžijo, pri nekaterih starih pa očitno avtokontrola ni delovala,” pravi Kragelj. Prepričan je, da je treba najti recept za finančno vzdržnost držav: iskati poti za povečanje prihodkov države in hkrati brzdati stroške.
SONJA RIBOLICA
