Severnoprimorski Šent praznuje deseto obletnico dela
Psihosocialna rehabilitacija ljudi s težavami v duševnem zdravju je temeljni cilj novogoriške organizacije Šent. V lokalnem okolju se ubadajo s problemi brezposelnosti. Ljudje, ki izgubijo delo, ostanejo brez socialne mreže. Šent jim svetuje in jih usmerja, da znova najdejo trdnost.
DUŠEVNO ZDRAVJE>“Radi govorimo o duševni bolezni kot o zadevi, ki se dogaja ljudem na robu. Pa vendar ima težave tudi veliko zelo uspešnih ljudi, ki obiskujejo terapevte, so depresivni, poiščejo pomoč, pa niso na robu, “ pravi Jasnima Jakomin, vodja CDZS za severno Primorsko. Dodaja, da je težko soditi, ker gre za način življenja. Gotovo je kdaj vsak obupan. “Takšno stanje lahko traja nekaj ur, dni, tednov. Ne zavedamo se, da se lahko vsakdo znajde v težavah. Lahko ima veliko denarja, najboljši avto, vse, kar naj bi po splošnem prepričanju prineslo srečo, pa se počuti prazno, kar je lahko težava,” dodaja Jakominova.
V društvo Šent prihajajo po pomoč tudi ljudje v trenutni stiski. “Največji problem je brezposelnost. Ljudje brez službe ne vedo, kam po nasvet in pomoč, saj v okolju nimajo socialne mreže in podpore. Prihajajo tudi takšni, ki so izgubili streho nad glavo. Svetujemo jim, jih usmerjamo, da znova najdejo neko notranjo trdnost,” pojasnjuje MargeritaHumar, vodja novogoriške enote DC. S posamezniki delajo individualno, hkrati imajo skupinske oblike dela. “Izvajamo trening socialnih veščin, delujejo skupine za samopomoč za uporabnike in njihove svojce, pripravljamo izobraževanja,” našteva Humarjeva.
Poleg dnevnega centra v Novi Gorici deluje v Ajdovščini delovni center, v Tolminu pa stanovanjska skupnost. Slednja lahko sprejme pet oseb, strokovna delavka je tam osem ur na dan. Pri delu pomagajo prostovoljci. “Gre za plačljiv program in prehodni sistem. Posameznik ostane v njem nekaj mesecev, morda leto, izjemoma dlje, kadar nima strehe nad glavo. Udeležence spodbujamo k samostojnemu življenju, tudi k temeljni osebni higieni, skrbi za čiščenje, kuhanje, navajamo jih na skupno življenje,” razlaga Jakominova.
V novogoriškem centru se otepajo z nekaj težavami, saj so se zaradi obnove morali izseliti iz prostorov na Cankarjevi ulici. Nove prostore so našli v industrijski coni v Kromberku, a je zaradi selitve obisk občutno upadel. Na Sedejevi ulici pa deluje že štiri leta dnevni center za uporabnike prepovedanih drog. Namenjen je zmanjševanju socialne in zdravstvene škode zaradi uživanja drog (virusne in bakterijske okužbe, marginalizacija in stigmatizacija, izolacija, poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja). “Programi so namenjeni uživalcem drog. Javnost jim ni naklonjena, v njihovih očeh so to le tatovi, lažnivci, preprodajalci. Pa vendar bi se kazalo vprašati, od kod so razstave uporabnikov drog, pesniške zbirke, članki, od kod pospravljeno dvorišče, prekopan vrt, pokošen travnik, počiščena kuhinja, skuhana jota, opran kup oblek,” pravi Meta Rutar, vodja dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog.
Po oceni Rutarjeve bi ti ljudje ostali tam, kamor jih umešča javnost, če takšnih centrov ne bi bilo.
TINA KODRE
