Shod desničarjev je naelektril Milje
Druga desničarska demonstracija v nekaj dneh je razgrela strasti v Miljah, na pol poti med Trstom in Koprom. Na Marconijevem trgu med stolnico in županstvom so vzklikali gesla proti priseljencem.
MILJE > Prejšnji teden je protestni shod priredila organizacija Casa Pound, ki je v ospredje javnosti planila maja, ko je ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno tiho korakala v Gorici. Včeraj pa so v Miljah nekoliko glasneje demonstrirali pristaši gibanja Forza Nuova, ki velja za najbolj desno organizacijo na italijanskem političnem prizorišču.
Shod, ki so ga priredili pozno popoldne, je naelektril ozračje v majhnem obmorskem mestecu. Približno 20 protestnikov je pred županstvom držalo transparent, na katerem je pisalo Prima i profughi italiani (Najprej italijanski begunci). “S tem geslom smo želeli povedati, da Italija sprejema pribežnike od vsepovsod in jim nudi zatočišče, istočasno pa pozablja na svoje, italijanske begunce. To so tisti ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove pod težo davkov, zdaj pa ne vedo, kaj bo z njimi,” nam je povedal eden od protestnikov.
Dotok beguncev in migrantov v Italijo se stabilizira. Letos bo v državo preko Sredozemskega morja morda prišlo manj, kot so pričakovali. V Italiji so se bali, da bi lahko letos preko morja prišlo več kot 200.000 beguncev in migrantov, vendar trendi kažejo, da jih utegne biti toliko kot lani, ko jih je v državo preko morja prispelo 170.100. Do 21. julija letos so namreč preko morja zabeležili prihod skoraj enakega števila beguncev in migrantov kot lani - 85.361. Združeni narodi so v začetku meseca že sporočili, da je Grčija postala prva vstopna država članica EU za begunce in migrante po Sredozemskem morju.
Niso nasedli provokacijam
Dogajanje je spremljalo približno 30 policistov in karabinjerjev. Za trenutek so si tudi nadeli zaščitne čelade. Na drugi strani trga in v ulicah, ki vodijo do njega, so se namreč razpršeno gibali pripadniki nekaterih levičarskih strank in organizacij. Sredi shoda, ki je trajal približno pol ure, je skupinica protidemonstrantov skušala priti na trg s transparentom, na katerem smo videli srp in kladivo. Istočasno pa je nekdo, ki se je pomešal med goste lokala na trgu, zakričal: “Živijo komunizem!”
Pripadniki Forza Nuova niso nasedli provokacijam in so mirno nadaljevali svoj protest. Nastopili so trije govorniki, in sicer član državnega vodstva Forza Nuova Denis Conte, član tržaškega vodstva Almerigo Esposito in Simone Mestroni. Soglasno so poudarili, da italijanske oblasti pod krinko solidarnosti načrtno škodijo Italijanom.
Mestroni je izkoristil vzklik v podporo komunizmu za očitek levici: “Prav vi, levičarji, ki nasprotujete kapitalizmu, ga zdaj nehote podpirate. Pravite, da je treba sprejemati priseljence, ker je to pač humano, a ničesar ne poveste, zakaj ljudje bežijo iz Libije in Sirije. To se dogaja prav zaradi vojn, ki so jih zanetile evropske vlade z brezglavim bombardiranjem, od katerega so dobile korist edinole Islamska država in gospoda, ki služi z vojnami.” Po zadnjem govoru se je shod končal, policisti pa so še pol ure stražili na vogalih trga in v ulicah okrog njega.
Dogajanje v Miljah je posledica mnogih dejavnikov. Ker so Sicilija in druge dežele na jugu Italije zelo izpostavljene migracijskim tokovom, so v Rimu sklenili, da je treba priseljence porazdeliti po vsem državnem ozemlju. V deželah, kjer vlada Severna liga, so rimske smernice sprejeli zelo nejevoljno. V Furlaniji-Julijski krajini pa so bili mnogo bolj ubogljivi, verjetno tudi zaradi tega ker je deželna guvernerka Debora Serracchiani tesna zaveznica premierja Mattea Renzija v državnem vodstvu Demokratske stranke.
V Milje vsaj 100 beguncev
V Furlaniji in na Tržaškem bodo zato v kratkem nastali posebni centri za sprejemanje beguncev. Večji del kvote bo prevzela Videmska pokrajina, vsaj sto prosilcev za azil pa bodo namestili v Milje. Župan Nerio Nesladek je prav tako član Demokratske stranke in njen tajnik za Trst in okolico. Verjetno je tudi to razlog, da se je razmeroma majhna občina (13.000 prebivalcev) odločila za sprejem beguncev. Za namen naj bi preuredili dve opuščeni vojašnici tik ob cesti, ki pelje v Ankaran.
PETER VERČ