Siljanovska Davkova bo prva makedonska predsednica

SKOPJE > Siljanovska Davkova je za predsednico kandidirala že na volitvah pred petimi leti, ko jo je v drugem krogu premagal dosedanji predsednik države Stevo Pendarovski. Tokrat so bila razmerja moči obrnjena, Siljanovska Davkova pa je Pendarovskega v drugem krogu premagala s skoraj 65 odstotki glasov proti 30.

Rojena je bila v Ohridu 11. maja 1953. Osnovno in srednjo šolo je končala v Skopju. Diplomirala je na skopski pravni fakulteti leta 1978, kjer je tudi magistrirala. Leta 1993 je z odliko doktorirala na Univerzi v Ljubljani. Na družbenem omrežju X se predstavlja kot žena, mati, učiteljica, aktivistka, strokovnjakinja, vegetarijanka in rokerica. Zelo je aktivna tudi na družbenem omrežju TikTok. Je mati dveh otrok. Zmaga na predsedniških volitvah bo sicer tudi lepo rojstnodnevno darilo, saj bo v soboto dopolnila 71 let.

Inavguracija nove predsednice bo najkasneje v nedeljo.

70-letna poslanka in profesorica ustavnega prava je po objavi rezultatov obljubila, da bo predsednica vseh državljanov oziroma vseh etničnih skupin ter vseh članov strank in nečlanov, saj predsednik po njenih besedah ne more iskati enotnosti, če se drži strankarskih linij.

Dejala je tudi, da morajo v državi "prenehati z balkanizacijo" in si pomagati, ter poudarila, da njena pot najprej poteka čez Balkan, a da je Bruselj nepogrešljiv.

Siljanovska Davkova je velik del svoje profesionalne kariere preživela kot univerzitetna profesorica. Leta 1989 je najprej postala docentka za predmet Politični sistem, pet let kasneje pa izredna profesorica za predmet Ustavno pravo in politični sistem. Redna profesorica je postala leta 2004. Od leta 1992 do 1994 je bila ministrica brez listnice v prvi makedonski vladi. Pred tem je bila tudi članica ustavne komisije makedonskega sobranja, ki je storila pomembne korake pri osamosvojitvi države. Bila je ustanoviteljica prvega Sveta evropskega gibanja v tedanji Makedoniji, med letoma 2012 do 2016 pa je bila tudi članica Beneške komisije za manjšinska vprašanja. Danes je poslanka stranke VMRO-DPMNE in redna profesorica na skopski pravni fakulteti. Je avtorica več kot 200 znanstvenih del o ustavnem pravu in političnem sistemu ter članica številnih domačih in mednarodnih inštitutov in pravnih združenj.

Volitve v Severni Makedoniji so potekale po dvoletnem zastoju v pogovorih med vlado in VMRO-DPMNE glede izpolnitve pogoja sosednje Bolgarije o vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar je pogoj Sofije za nadaljnje približevanje države EU.

Siljanovska Davkova sicer ne nasprotuje spremembi ustave, vendar želi, da bi jo izvedli z odloženim učinkom, torej da bi veljala šele po sprejemu Severne Makedonije v EU. Je tudi velika nasprotnica prespanskega sporazuma, s katerim je Skopje junija 2018 rešilo dolgoletni spor z Grčijo, država pa je spremenila ime v Severno Makedonijo. Na volitvah Leta 2019 je celo obljubila, da bo po morebitni zmagi na volitvah sprožila postopek za spremembo imena.

Sporazumu nasprotuje, ker meni, da Severno Makedonijo prikazuje kot državo v razpadu, ki se je podredila Grčiji in dovolila, da se predrzno vmešava v njene notranje zadeve. V obsežni pravni analizi sporazuma o rešitvi spora o imenu države pa je poudarila, da so nesprejemljive ustavne spremembe groba kršitev vseh načel in da popolnoma spreminjajo zgodovino, makedonsko identiteto, makedonski jezik, kulturo in izobraževanje ter politično in upravno ureditev, ustavo, svoboščine ter človekove in državljanske pravice, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.

Skopski portal Lider medtem piše, da je nasprotovala tudi uvedbi dvojezičnosti oziroma uvedbi albanskega jezika kot drugega uradnega jezika v Severni Makedoniji.

Siljanovska Davkova je pred prvim krogom predsedniških volitev v pogovoru za mrežo Radio Slobodna Evropa dejala tudi, da ruski vpliv v njeni državi sicer obstaja, a da je zelo majhen. Zavrnila je tudi povezovanje z nekdanjimi funkcionarji VMRO-DPMNE, ki so se znašli na ameriškem seznamu sankcioniranih oseb, med drugim z nekdanjim premierjem in nekdanjim vodjem stranke Nikolo Gruevskim, ki je pred obtožbami korupcije pobegnil iz države in se zatekel na Madžarko.