Sindikat novinarjev je pozval k preiskavi Raščanovih poslov

LJUBLJANA> Prvi mož SNS Iztok Jurančič je na današnji novinarski konferenci urednikov edicij Dela Revij pojasnil, da je sindikat preučil poslovna poročila družb Monera in Delo Revije. Pri tem je zaznal utemeljen sum storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, malomarnega poslovanja in oškodovanja Dela Revij, ki jih Matej Raščan obvladuje prek Monere.

Belovič: Vse poti vodijo v NKBM

Jurančič je menil, da so v zgodbi Dela Revij odpovedali vsi nadzorni mehanizmi. Nadzor je umanjkal nad poslovanjem Raščanovih družb, poleg tega pa obstajajo močni indici, da je bil neustrezen tudi notranji nadzor največje banke upnice Dela Revij Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), je opozoril. Za odobritev posojila NKBM Raščanu po njegovem mnenju ni bilo nobenih argumentov, saj Raščan ni dosegal notranjih meril, ki jih banka sicer upošteva pri izdajanju posojil.

Da vse poti vodijo k NKBM, je poudaril tudi član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Mario Belovič. Po njegovem prepričanju je namreč banka tista, ki ima v rokah vse odgovore. Ker je Raščanovo podjetje insolvenčno že več mesecev, bi banke upnice lahko ustanovile konzorcij, v okviru katerega bi pripravile načrt sanacije; ena od rešitev pa je tudi konverzacija dolgov v lastniške deleže, je navedel Belovič.

Zahtevajo odprave “plenilske zakonodaje”

Zaradi vse bolj negotove usode Dela Revij, do katere je prišlo zaradi Raščanovega prevzema, sodelavci edicij največje slovenske revijalne družbe od države zahtevajo, da spremeni “plenilsko zakonodajo”, ki omogoča prevzeme in izčrpavanje prevzetih podjetij, in zagotovi učinkovitost svojih institucij, pa je navedla odgovorna urednica Jane Melita Berzelak.

Kot je tudi povedala, jim je vodstvo podjetja zagotovilo, da bodo revije odslej izhajale redno, oziroma da bo vse znano pred prihodnjim četrtkom, “a je nemogoče resno karkoli napovedati”. Obljub je bilo namreč po njenih besedah že ogromno, a se niso uresničile. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, pa bodo v prihodnje trpeli vsebina, naklada in dobiček, ki so bili sedaj dobri, je napovedala.

Mar milijon bralcev ni dovolj?

Glavna in odgovorna urednica revije Anja Marjana Ogorevc Žgalin je ob tem spomnila, da imajo edicije Dela Revij glede na nacionalno raziskavo branosti milijon bralcev. Uredniki edicij so v tej luči poudarili še, da so od bralcev dobili številna pisma podpore in da so bili bralci pripravljeni celo na protest.

Razmere, v katerih trenutno delajo novinarji in uredniki Dela Revij, so po besedah Ogorevc Žgalinove nevzdržne. Kljub drugačnim obljubam vodstva družbe honorarni sodelavci na plačilo čakajo že od marca, zaposleni pa še vedno niso dobili poravnanih socialnih prispevkov, je navedla in dodala, da pogoji za delo še vedno niso izpolnjeni - ni kuvert, črnila za tiskalnike, težave so s službenimi telefoni, interno pošto, gorivo za službeno pot si morajo plačevati sami.

Politični pritiski že od samega prihoda

Sicer pa so zaposleni in honorarni sodelavci Dela Revij tako dolgo z javnim odzivom čakali zato, ker edicijam niso želeli povzročiti dodatne škode, je dejala Berzelakova.

Odgovorna urednica revije Obrazi Gordana Sredojević je medtem poudarila, da se problemi Dela Revij niso začeli pred kratkim, temveč takoj po prihodu Raščana na funkcijo. Zatrdila je, da je nemudoma prišlo do vsebinskih političnih pritiskov in da je direktor očitno na ta način kompenziral svoje posle. Kot primer za to je navedla predvolilno umestitev prvaka SDS Janeza Janše na naslovnico Obrazov.

Raščana obtožbe ne presenečajo

Raščan se je na ta očitek že odzval. "Glede na to, da preživljamo težke čase, me čustvene reakcije ljudi ne presenečajo. Predvsem pa me ne preseneča, da se je izjava zgodila ravno zdaj in s kakšnim namenom. V konkretnem primeru absolutno zanikam pritiske na urednico, če bi do pritiskov prišlo, pa bi kot odgovorna urednica morala že takrat ukrepati," je zapisal v sporočilu za javnost.

Kot je spomnil, je šlo v primeru Janše za politični obraz leta oziroma dogodek, zasnovan na oceni, da je zanimiv za bralce. "In če je pritisk to, da damo politikom priložnost, da naredijo nekaj dobrodelnega, potem je to pritisk. Vsekakor pa dejanje govori samo zase," je sklenil.

STA