Sindikati: jutri 100.000 stavkajočih

Svet
, posodobljeno:

Dan pred tretjo splošno stavko javnega sektorja še vedno ni napredka v pogajanjih med predstavniki vlade in sindikatov. Minister Senko Pličanič poskuša še danes dobiti mandat vlade za pogajanja o masi za plače javnih uslužbencev.

Sindikati jutri pričakujejo, da se bo stavki pridružilo 100.000 zaposlenih
Sindikati jutri pričakujejo, da se bo stavki pridružilo 100.000 zaposlenihSTA

LJUBLJANA> Medtem so priprave na stavko praktično končane, napovedani so tudi protestni shodi v 15 večjih slovenskih mestih.

Shodi se bodo na dan stavke začeli pet minut čez 12. uro. V Ljubljani so shod sprva načrtovali na Gregorčičevi ulici pred poslopjem vlade, ki sicer ta dan odhaja na delovni obisk v Notranjsko-kraško regijo. A so shod nato zaradi postavljenih zahtev glede intervencijskih poti in s tem povezanih prostorskih omejitev prestavili v sosednjo, Prešernovo ulico. Organizatorji pričakujejo približno 5000 udeležencev.

Shodi so napovedani še v Celju, Ilirski Bistrici, na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Krškem, Murski Soboti, Postojni, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Velenju. Od teh največ, do 1000 udeležencev organizatorji pričakujejo v Mariboru, skupaj v teh mestih pa tudi približno 5000.

Vrtci in šole bodo večinoma zaprti

Stavki javnega sektorja naj bi se sicer po ocenah sindikatov pridružilo več kot 100.000 zaposlenih. Stavkali bodo v zdravstvenih in socialnih zavodih, policiji, vrtcih in šolah ter drugih delih javnega sektorja. Tako jo bodo občutili tudi državljani. Vrtci in šole bodo namreč večinoma zaprti, v zdravstvu in socialnem skrbstvu bodo delali kot v času dežurstva, ponekod bodo delali počasneje ali bolj temeljito.

Sindikati so stavko napovedali predvsem zaradi predvidenega znižanja mase sredstev za plače v javnem sektorju, ki bi imelo za posledico tudi odpuščanje zaposlenih. Pogajanja z vlado so obstala takoj na začetku.

Sindikati opozarjajo, da je vlada odločitev o znižanju sredstev za plače sprejela enostransko, ne da bi z njimi o tem vsaj poskušala doseči sporazum, kot je bilo običajno vedno doslej. Vladi očitajo, da krši veljavne predpise in sporazume, med njimi tudi sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki ga je maja lani po stavki podpisala s sindikati.

Vlada: Nismo kršili sporazuma

Proračunski dokumenti, ki jih je vlada poslala v DZ in jih je ta potrdil v začetku lanskega decembra, predvidevajo znižanje mase za plače javnih uslužbencev, ki naj bi bilo po navedbah vladne strani približno petodstotno. Sindikati ob tem opozarjajo, da bi znižanje neizbežno vodilo v obsežna odpuščanja, kar je zanje nesprejemljivo.

Na vladni strani zanikajo, da bi kršili veljavne sporazume. Vztrajajo pa, da se o obsegu znižanja mase za plače javnih uslužbencev ni mogoče pogajati. Prihodkov v proračunu je manj, kar so morali upoštevati pri razdelitvi denarja proračunskim uporabnikom. Pogajajo se torej lahko le o tem, na kakšen način to znižanje doseči, navajajo. Kljub vsemu bo vodja vladnih pogajalcev in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič na vladi še enkrat preveril, ali ima mandat za pogajanja o masi za plače.

Razdor med javnim in zasebnim sektorjem

Minister za finance Janez Šušteršič je danes v Bruslju na vprašanje, ali se je vlada pripravljena pogajati o masi za plače v javnem sektorju, da bi preprečili stavko, dejal, da je to seveda odločitev, ki jo lahko sprejme samo vlada. “Takšne odločitve vlada še ni sprejela, tudi obravnavala ni takšnega predloga, tako da jaz ne morem nobene pripravljenosti v tem hipu potrditi na strani vlade,” je pojasnil minister.

Zahteve javnih uslužbencev podpirajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po njihovih navedbah se vlada na vse pretege trudi vnesti razdor med javni in zasebni sektor, ko ponavlja retoriko, da mora javni sektor deliti usodo zasebnega sektorja in pričeti varčevati.

“Enodnevna opozorilna stavka sindikata SKEI in enodnevna splošna stavka sindikatov javnega sektorja imata zato izjemno močno temeljno sporočilo: konec varčevalne ekonomske politike in gospodarske politike, ki temelji na vztrajnem nižanju stroškov dela,” so poudarili v zvezi.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) poudarjata, da vsesplošno varčevanje brez razvojnih ukrepov in nujnih investicij za gospodarski zagon ne bo prineslo izhoda iz krize. Zlasti so po njunem mnenju ob tem na političnem udaru področja izobraževanja, znanosti in kulture. ŠOS in DOS tako podpirata napovedano stavko v javnem sektorju in zahteve za ohranitev delovnih mest, predvsem pa za utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev.

STA

Fotografija je simbolična
Fotografija je simbolična