Sindikati vložili podpise za referendum o proračunu

LJUBLJANA> Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob tem dejal, da če bi en dan počakali, bi bila številka še bistveno večja, “kar pomeni, da je soglasje veliko, da je to prvo resno sporočilo, da se vlada do nas ne more obnašati, kot da ne obstajamo, kot da smo izbrisani, in da želimo imeti pravico do pogajanj tako kot vsi drugi v demokratičnih državah”. Štrukelj pričakuje povabilo za pogajalsko mizo takoj.

Sindikati so podpise vložili po sestanku koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, potem ko državni svet zaradi nesklepčnosti v torek ni glasoval o pobudi za veto na ta zakon. Še v prejšnjem sklicu DS ga je namreč predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Štrukljem, ki zakonu nasprotuje. Po njihovem mnenju nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko. Zakon sicer med drugim ureja način, na katerega se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.

Zaradi referendumske pobude naj bi bilo pod vprašajem 520 milijonov evrov evropskega denarja

Finančni minister Janez Šušteršič pa je že v torek v izjavi za medije napovedal, da bodo v primeru vložitve pobude za začetek postopkov za referendum na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma.

Ministrstva ugotavljajo, da je zaradi vloženih podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 pod vprašajem približno 520 milijonov evropskega denarja, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar.

RTV Slovenija ne bo imela pravne podlage za pobiranje prispevka

Po Logarjevih besedah RTV Slovenija ne bo imela pravne podlage za pobiranje prispevka, aktivna politika zaposlovanja bo okrnjena v vrednosti približno 44 milijonov evrov, sredstva za ukrepe razvoja podeželja in stabilizacijo trga v višini 33 milijonov evrov, približno 45 milijonov evrov sredstev pa bo manj za spodbude za rast in razvoj podjetij.

“Za približno 185 milijonov evrov bo manj denarja za ravnanje z odpadki, lokalna razvojna infrastruktura bo lahko utrpela pomanjkanje v višini približno 40 milijonov evropskega denarja, za podporo tehnološkim razvojnim projektom pa bo približno 19 milijonov evrov manj,” je povedal.

Ministrstva bodo po njegovih besedah do konca tedna pripravila podrobnejše poročilo, kateri projekti bodo zaradi začasnega financiranja pod vprašajem. Na tej podlagi bo pripravljeno zbirno poročilo, o katerem bo javnost obveščena, je napovedal.

“Tisti, ki so vložili podpise za začetek postopka za razpis referenduma, se morajo vprašati, kakšno škodo s tem povzročajo državi,” je dejal. “Če pride do referenduma in zakon o izvrševanju proračuna na referendumu pade, imamo številke, ki sem jih omenil,” je dejal.

Vlada bo po njegovih besedah “pripravila predlog za ustavno presojo tovrstne pobude,” je zagotovil. Vse to po njegovih besedah pomeni, da zakon o izvrševanju proračunov skoraj zagotovo ne bo začel veljati s 1. januarjem 2013. To bo prineslo precejšnje težave, je dejal.

STA