Sindikati v zbiranje podpisov za razpis referenduma o malem delu

Svet
, posodobljeno:

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije zbira podpise podpore državljank in državljanov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. Ta namreč po mnenju sindikatov v slovenski prostor vpeljuje novo obliko negotovega in družbeno škodljivega dela in pomeni amerikanizacijo dela.

LJUBLJANA> V ta namen so sindikati pripravili letake in plakate, ki pozivajo državljane k oddaji svojega glasu za razpis referenduma. Podpise bodo zbirali med 3. januarjem in 6. februarjem.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi kampanje zbiranja podpisov, izrazil upanje, da bodo skupaj s študenti zbrali 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma. Vseeno pa priznava, da jih ne bo lahko zbrati.

Po mnenju izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka je institut malega dela prvi korak k zniževanju pravic delavcev. Po njegovem mnenju je namreč škodljiv zaradi svoje negotovosti v zagotavljanju pravic delavcem, ki opravljajo to obliko dela, poleg tega pa predstavlja dodaten pritisk na znižanje plač redno zaposlenim delavcem, saj se bodo z malim delom stroški dela zniževali.

Brezposelni potrebujejo veliko delo

Po Semoličevem mnenju se država loteva problemov trga dela na povsem napačen način. Kot je poudaril, okoli 100.000 brezposelnih potrebuje normalno oziroma veliko delo, ne pa malo delo z malo pravicami.

Tako bi država morala narediti korenite spremembe predvsem na področju dela vodstev, opozarja sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS Goran Lukič. Pri tem navaja, da zadnja raziskava o konkurenčnosti Slovenijo uvršča na zadnje mesto po kakovosti nadzora nad upravami.

Žarišče problemov trga dela v Sloveniji je tako po njegovem mnenju način upravljanja podjetij. Kot pravi, so podjetja v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih povzročila za 419 milijonov evrov gospodarske škode, medtem ko so ukrepi za reformo dela težki 77 milijonov evrov.

Pri tem so prioritete države zelo jasne, pravi Lukič, in sicer, da noče reševati žarišča problemov in to hoče prevaliti na pleča delavcev. “Na eni strani imamo gospodarski kriminal v vrednosti skoraj pol milijarde evrov, po drugi strani pa imamo nujne strukturne reforme v vrednosti skoraj petine gospodarskega kriminala," poudarja.

V zvezi svobodnih sindikatov se nadejajo, da bi referendum na zakon o malem delu in referendum na pokojninsko reformo potekala na isti dan, s čimer bi se izognili dodatnim stroškom. STA