Siriza: Grčija si ne bo opomogla brez odpisa dolgov

ATENE > “Ob zagovarjanju reform je treba urediti tudi vprašanje dolga,” je poudaril Gianis Dragasakis v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP.

“Možnosti za okrevanje so omejene,” je glede težke grške situacije opozoril Dragasakis. Država je namreč zadolžena za skoraj 320 milijard evrov, kar predstavlja 175 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP).

Siriza se želi na novo dogovoriti o milijardnih posojilih

Stranki Siriza, ki ostro nasprotuje sedanjemu dogovoru Grčije z mednarodnimi posojilodajalci, se na volitvah v nedeljo obeta zmaga. Dragasakis je eden od strankinih vodilnih politikov, ki bi lahko postal bodoči finančni minister.

Siriza se želi z evrskimi državami in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) na novo dogovoriti o milijardnih posojilih, ki jih je država dobila v zadnjih letih. Prva dama IMF Christine Lagarde je v ponedeljek posvarila pred “posledicami”, ki bi čakale Grčijo v primeru odmika od dogovorjenega.

“Dolg je dolg in pogodba je pogodba,” je opozorila Lagardova. Poskusi spreminjanja dogovorov močno vplivajo na zaupanje, je še menila.

Grčiji so leta 2012 del dolga že bili prisiljeni odpisati zasebni vlagatelji. To je bil del drugega paketa pomoči EU in IMF.

“Nujno bo prilagoditi dolg, saj ta trenutno ni vzdržen”

Damasakis je poudaril, da njegova stranka ne misli le na svojo državo. “Naš predlog se nanaša le na grški dolg, ampak na problem pretirane zadolženosti številnih evropskih držav,” je poudaril. “Nujno bo prilagoditi dolg, saj ta trenutno ni vzdržen. Grško gospodarstvo je utrpelo katastrofo in njegove zmožnosti so trenutno omejene,” je ocenil.

“Če želimo spoštovati maastrichtske cilje, ki omejujejo javni dolg na največ 60 odstotkih BDP, ne vidimo druge možnosti kot razpravo o dolgoročni rešitvi tega vprašanja na konferenci. Če bi do istega rezultata vodile druge ideje, bi z veseljem razpravljali o njih,” je poudaril politik.

Voditelj Sirize Aleksis Cipras je pozval h konferenci upnikov in pogosto spominja na konferenco v Londonu leta 1953, ko so bili po drugi svetovni vojni odpisani dolgovi Nemčiji.

Je pa Dragasakis priznal, da bi tudi odpis dolga rešil le malo brez nujnih sprememb v grškem gospodarstvu in javnem sektorju. “Tudi če bi bil dolg ničeln, bi imeli brez nujnih reform v državni in javni upravi težave,” je dejal.

Siriza si prizadeva za več kot 50-odstotni odpis grškega dolga. Denar, ki ga država trenutno namenja za vračilo dolga, bi stranka namenila za gospodarsko okrevanje.

STA