Sistem financiranja manjšine je dotrajan
Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ), ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, meni, da je sistem javnega financiranja manjšine, ki se je uveljavil ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991, dotrajan in nevzdržen, zato ga je treba korenito spremeniti in predlaga nov način financiranja na podlagi vloge in delovanja organizacij.
TRST> Predlog je SKGZ že posredoval drugi krovni organizacij slovenske manjšine v Italiji, Svetu slovenskih organizacij (SSO), pričakuje pa tudi odziv političnih strank in vseh dejavnikov slovenske manjšine v Italiji.
Pri SKGZ so prepričani, da je treba sistem javnega financiranja iz Slovenije, Italije in Furlanije-Julijske krajine (FJK), ki se je uveljavil po letu 1991 in temelji na načelu "polovica - polovica", spremeniti. Kot poroča Primorski dnevnik, je na ponedeljkovem zasedanju predsednik SKGZ Rudi Pavšič dejal, da je skrajni čas, da se manjšinske ustanove financirajo na osnovi delovanja in njihove vloge v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji in ne več na podlagi pripadnosti tako imenovanemu "belemu" ali "rdečemu" taboru.
Pri SKGZ menijo tudi, da morajo biti predsedniki ustanov in organizacij izvoljeni na osnovi konkretnih programov in vizij, njihovo delo in odgovornost pa morata biti primerno nagrajena, medtem ko naj bodo ravnatelji zaposleni terminsko in s pogodbo za določen čas. Potrebno pa je skrbeti tudi za stalno izpopolnjevanje uslužbencev. Poleg tega bi morali določiti kriterije za vrednotenja dejavnosti v smislu utrjevanja slovenskega jezika, razpoznavnosti, znanja, inovativnosti, ustvarjalnosti, razvojne vizije, preseganja krajevnih okvirov, čezmejnega povezovanja in medkulturnega dialoga.
Glede financiranja SKGZ predlaga porazdelitev po skupinah in sklopih.
V skupino A naj bi tako spadale poklicne ustanove in organizacije, kot so Slovensko stalno gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut, Glasbena matica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Primorski dnevnik in Inštitut za slovensko kulturo v Videmski pokrajini.
V skupino B pa bi spadale referenčne organizacije in ustanove, ki delujejo na ljubiteljski ravni, kot so Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice, Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev.
Med sklopi oziroma dejavnostmi pa so vzgojna in izobraževalna, založniška in medijska, socialna, dejavnost kulturnih centrov in namenskih središč ter posebne izredne pobude in projekti, kot tudi popravila, vzdrževanje in gradnja kulturnih, športnih in drugih sedežev. Krovni organizaciji pa naj bi po predlogu SKGZ dobili vsaka po pet odstotkov celotnega razpoložljivega finančnega proračuna. STA