Sklenjen prvi krog javne razprave o reformi zdravstva

LJUBLJANA > Predlogi so se porajali na 30 organiziranih razpravah in so zajeti v 49 pisnih mnenjih, ki so prispela v zdravstveno ministrstvo. Glavnino bodo skušali v čim večji meri vgraditi v otipljiv predlog. “To bo težko, želje so neuravnotežene z možnostmi,” je včeraj na tiskovni konferenci najavil minister DorjanMarušič.Drugi krog razprave naj bi sledil aprila, maja pa priprava nove zakonodaje.

Poseg v zdravstveno zavarovanje ...

Marušič ugotavlja: “Razprava podpira zamisel o spremembi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in upam, da bomo uskladili poglede.”

Pravi, da so udeleženi v javni razpravi naklonjeni spremembi prostovoljnega zavarovanja, so pa tudi pomisleki, “kako to izpeljati na domala čaroben način, da se košarica pravic ne bi spremenila. Večina si želi celo njeno okrepitev”.

Tudi izvajalci prostovoljnega zavarovanja se zavedajo, da so spremembe nujne, “bi pa radi ohranili sedanje razmere. Vsekakor pa bosta zaradi javnofinančnih posledic, ki presegajo resor zdravstva, nujni razpravi s kriznimi ministri in na vladi”.

... in košarico pravic

Omenja tudi prevetritev košarice zdravstvenih pravic. Katere po njegovi oceni ne sodijo vanjo? “Zagotovo vse socialne, ki bi jih bilo treba razreševati v sklopu sociale s pomočjo socialnih korektivov,” meni minister.

Tudi področje zdravil potrebuje prenovo. Košarico zdravil opredeljujejo zastarele pozitivna, vmesna in negativna lista. “Veliko zdravil z vmesne sodi na pozitivno listo, doreči bo treba, kako košarico zdravil zajeti v košarico pravic. Podobno je z nenujnimi reševalnimi prevozi. Če so povezani z zdravljenjem, niso nenujni. Gre za 19 let stare definicije, ki terjajo trezno presojo s pomočjo stroke in uskladitev z zmožnostmi.”

Razprava je podprla temeljno usmeritev - okrepitev preventive in promocijo zdravja in z njo osnovnega zdravstva. “Udejanjenje - racionalizacija dežuranja in predlog o reorganizaciji ginekološko-porodniške dejavnosti, vodilo je strokovna usposobljenost, je mnoge razburila,” omenja Marušič. Omenja tudi razlike in za vzor navaja murskosoboško, koroško in deloma primorsko območje.

>Zaradi zavarovanja finančna luknja

Posebej opozarja na primanjkljaj, ki bi bil posledica spremembe zdravstvenega zavarovanja: “Javnofinančno luknjo, ki bi jo povzročil pripravljeni predlog, bo težko pokriti, treba bo najti druge vire.”

Ob tem pravi, da če bi živeli v pravljici, bi pri spremembi zavarovanja predlagal možnost, po kateri bi - ob prenosu vsega denarja iz dopolnilnega zavarovanja v obvezno - vsi takoj dobili vse storitve. “Vendar pa bi bilo breme v javnih financah v tem primeru preveliko,” pristavlja.

Prvi predlog, ki je glede na razmere preomptimističen, bi zvečal prispevno stopnjo za 2,4 odstotne točke in bi ogrozil javnofinančno vzdržnost. Zato se Marušič nagiba k izbiri med drugo in tretjo možnostjo.

Druga možnost predlaga prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno tako, kot ga zdaj namenjajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, hkrati pa bi bila po njegovo potrebna še redefinicija košarice pravic. Tretja možnost pa vsebuje izločitev veliko zdaj že uveljavljenih pravic iz sedanje košarice pravic.

JASNA ARKO