Skorajda soglasno sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve
Poslanci državnega zbora so z zadostno večino sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve. Za sprejem ustavnega zakona je glasovalo 86 poslancev, proti je bil en poslanec Ivan Vogrin.
LJUBLJANA> Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.
Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volilcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Po novem se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je med razpravo ocenil, da bo referendumov po sprejetih spremembah manj. Tudi Branko Kurnjek iz DL je dodal, da bo sedaj “manj zastraševanja”. Je pa Jerovšek opozoril, da bo treba nekaj narediti na državljanski zavesti, saj da so tako nizke udeležbe na volitvah in referendumih, kakršne imamo zadnja leta, sramotne. Politiki in intelektualci se morajo po njegovem vprašati, kaj je pripeljalo “do indoktrinacijo ljudstva, da je brez zveze iti na volitve”.
Njegov poslanski kolega Jože Tanko pa meni, da kljub spremembam velja spet razmisliti o uvedbi tako imenovanega referendumskega dne.
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je omenil omejitve, glede katerih zadev se bo lahko odločalo na referendumu. Spomnil je na referendum o družinskem zakoniku in se vprašal, ali bi ga sodišče, če bi že lani imeli uzakonjene te omejitve, moralo ustaviti.
Tudi Matej Tonin iz NSi je omenil družinski zakonik. Dejal je, da nekateri omejitev glede zadev, o katerih se bo lahko odločalo na referendumu, razumejo tudi tako, da onemogoča oziroma prepoveduje referendum o bodočem družinskem zakoniku. A v NSi tega zagotovo ne razumejo tako. “Ustavno sodišče je enkrat že dovolilo referendum o družinskem zakoniku in ne vidimo nobenega razloga, da ga ne bi tudi drugič, seveda pa se bo obrnil postopek,” je še dejal Tonin.
Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je glede omejitve odločanja o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, pojasnila, da bo v tem primeru praksa DZ morala striktno vztrajati pri obrazložitvi, ki je bila dana v ustavni komisiji, in sicer da se lahko za odpravljanje protiustavnosti spreminjajo le členi, ki so bili z odločitvijo ustavnega sodišča predlagani kot protiustavni.
Za zdaj še ni povsem jasno, kdaj bo seja DZ, na kateri bodo poslanke in poslanci razglasil ustavne spremembe. Osemdnevni rok se namreč izteče na soboto. Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je že pojasnila, da bi seja lahko bila tudi prej, če se bodo poslanci pisno odpovedali zahtevi za referendum. O tem bi se morali dogovoriti vodje poslanskih skupin.
STA