Skrivnosti Vatikana
Vatikanska apostolska knjižnica bo 20. septembra znova odprla vrata, a zunanji obiskovalci ne bodo mogli prebirati dragocenih rokopisov. V prostorih knjižnice bodo lahko za zdaj le študirali, dragocena dela pa bodo lahko proučevali šele prihodnje leto, ko bodo vsi rokopisi dobili tudi digitalno podobo.
VATIKAN> Vatikanska knjižnica hrani približno 65.000 rokopisnih knjig, med njimi sloviti Codex Vaticanus - najstarejšo znano popolno verzijo Svetega pisma iz leta 325. Šlo naj bi za enega izmed petdesetih primerkov Biblije, ki jih je dal izdelati cesar Konstantin.
Vatikansko knjižnico je leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V., ki je takrat zbral približno 350 rokopisov v latinščini. Do njegove smrti leta 1455 je zbirka narasla že na 1500 rokopisnih knjig, s tem pa je postala tudi največja v tedanji Evropi.
Vatikanska knjižnica je danes zelo bogata, saj v njej hranijo 1,6 milijona starih in modernih knjig, 8300 tiskanih dokumentov, 65 zapisov na pergament, 150.000 rokopisov in starih dokumentov, 300.000 kovancev in medalj, ima pa tudi zbirko 20.000 umetnin.
Med triletno prenovo so knjižnico tehnično posodobili, zagotovili pa so tudi nov varnostni sistem. Po novem bodo obiskovalci za vstop potrebovali elektronsko kartico, na voljo pa jim bo tudi spletno svetovanje o katalogih na intranetu.
