Slabo izvajanje okoljske zakonodaje v Sloveniji

LJUBLJANA> Slovenija zelo zaostaja predvsem na področju prometa, energetike in sistema ravnanja z okoljem, je opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Gospodarska kriza pomaga okolju

Na zaostanek je opozorila tudi na področju odpadkov, kakovosti zraka, prehoda v trajnostno kmetijstvo ter podnebnih sprememb, kjer je v zadnjem letu do dveh sicer zaznati ugodnejše trende, a iz nepravih razlogov, namreč zaradi gospodarske krize.

“Žalostno, če že ne nesprejemljivo je, da nas mora Evropska komisija opozarjati na neizvajanje zakonodaje in delujemo po načelu gasilskih akcij,” je dejala Vida Ogorelec.

Problematična dovoljena za industrijske obrate

Spomnila je, da je Slovenija na nekaterih področjih začela ukrepati šele po grožnji iz EU, denimo pri okoljevarstvenih dovoljenjih industrijskim obratom ali kakovosti voda zaradi povečanega števila čistilnih naprav. Kot zgled pa je označila sprejemanje akcijskega načrta za zeleno javno naročanje.

Minister ohranja optimizem

Predstavitvi poročila, pri katerem je sodelovala vrsta nevladnih organizacij, je prisluhnil tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnić. “Jaz sem pri trendih ohranjanja okolja optimist,” je dejal, ob tem pa opozoril, da ne bi s pretiranimi zahtevami glede okolja naredili več škode kot koristi. Moramo se obnašati uravnoteženo med varovanjem okolja, industrijo in človekovimi dejavnostmi, je menil.

Oglejmo si vsebino naših smetnjakov

V Sloveniji okolje še vedno ni postalo temeljna podlaga in okvir z jasnimi pogoji razvoja, je ugotovil Borut Sajovic (LDS). Dosedanji ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe niso zadostni, je dejal in menil, da je morda čas, da “danes zvečer, ko pridemo domov, pogledamo, kaj konča v naših smetnjakih, kaj pa bi moralo končati kje drugje.”

Potrebni bodo nefinančni ukrepi

Iz poročila najbolj vpijeta besedi slabo in stagnacija, je opazila Silva Črnugelj (SD). Čeprav je na nekaterih področjih opaziti pozitivne trende, pa se ti utegnejo preobrniti v negativno smer, če se na odgovornih mestih ne bo pospešil interes za pravilne odločitve, je opozorila. Potrebno bi bilo več denarja, a ker ga bo manj, bodo potrebni nefinančni ukrepi.

Slabe razmere v energetiki in prometu

Da je poročilo v nekaterih primerih celo premalo kritično, pa je menil Milenko Ziherl (SDS). Stanje v naslednjem poročilu se lahko poslabša predvsem na področju energetike in prometa. Megalomanski energetski projekti bodo porabili vsa sredstva in človeške potenciale na škodo zelenih tehnologij in obnovljivih virov, je menil ter opozoril na zaostanke v modernizaciji železniškega omrežja in slabo organiziran javni promet.

Skrajni čas za vlaganje v okolje

Jakob Presečnik (SLS) je menil, da je skrajni čas, da začnemo vlagati v okolje, namesto da na varstvo okolja gledamo zgolj kot na strošek. Po mnenju Pavla Gantarja (Zares) stanje na področju okolja v Sloveniji ni alarmantno. Imamo pa okoljsko politiko, ki je razdrobljena in stagnira, je ugotovil. Franc Jurša (DeSUS) v poročilu pogreša konkretne predloge za izboljšanje stanja okolja. STA