Slabo varovanje kmetijskih zemljišč
Vlada, pristojna ministrstva in sklad kmetijskih zemljišč v letu 2010 niso bili uspešni pri varovanju kmetijskih zemljišč, je pri reviziji uspešnosti varovanja teh zemljišč kot pogoja za samooskrbo ugotovilo računsko sodišče.
LJUBLJANA> Opozorilo je, da evidence teh zemljišč niso ne točne ne popolne, cilji varovanja niso določeni, nadzor pa je pomanjkljiv. Kmetijska zemljišča, zlasti tista najboljša, so nenadomestljiv vir, je poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in navedel podatek stroke, da je za vzpostavitev enega centimetra najboljše kmetijske zemlje potrebnih 500 let.
Slovenija je od leta 2000 do leta 2010 izgubila 37.989 hektarjev vseh kmetijskih zemljišč kmetijskih gospodarstev oziroma 10 hektarjev na dan. Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi se je zmanjšal za skoraj 19.000 hektarjev oziroma pet hektarjev na dan, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Šoltes.
Niso imeli podatkov
Poudaril je, da je imela Slovenija leta 2007 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat 2447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, v EU pa je ta povprečno znašal 3469 kvadratnih metrov na prebivalca.
Še večja je bila razlika v obsegu njiv in vrtov - v Sloveniji 866 kvadratnih metrov na prebivalca, povprečje EU pa je znašalo nekaj več kot 2000 kvadratnih metrov na prebivalca.
Kljub temu, da je bil pojem kmetijskih zemljišč jasno opredeljen v predpisih in so bila kmetijska zemljišča v občinskih prostorskih načrtih razvrščena na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, niti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niti ministrstvo za okolje in prostor v letu 2010 nista imeli podatkov o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jih država varovala za namene samooskrbe, je pokazala revizija.
Pomanjkljive evidence
Ti podatki so bili dostopni le v prostorskih aktih na vsaki od 210 občin. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, tudi ni opredelil pojma varstva oziroma varovanja kmetijskih zemljišč, določal je le nekatere ukrepe, ki naj bi k temu pripomogli. Zakon o prostorskem načrtovanju pa je omogočal širjenje naselij na kmetijska zemljišča v postopkih prostorskega načrtovanja z določenimi omejitvami.
Cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Slovenijo v letu 2010 niso bili določeni. Prav tako ni bilo opredeljeno, koliko kmetijskih zemljišč in kakšnih bi potrebovali, da bi dosegli želeno stopnjo samooskrbe in zagotovili prehransko varnost prebivalcev.
Evidence o kmetijskih zemljiščih so vodili kmetijsko ministrstvo, Geodetska uprava RS in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nobena od evidenc ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi določenih razlogov, na primer pozidave, zaraščanja in podobno, še ugotavlja računsko sodišče.
STA