Slepi so preveč na robu
4100 članov združuje slovenska zveza društev slepih in slabovidnih, okrog 10.000 ljudi, ki imajo zaradi vida posebne potrebe, pa se s svojimi težavami sooča samih. Organizacija skrbi za pomoč, usposabljanje in svetovanje slepim in slabovidnim, da laže premagujejo ovire, s katerimi se vsak dan soočajo. Še vedno pa v zvezi ugotavljajo, da so njihovi člani premalo vpeti v družbeno dogajanje in aktivno življenje.
ŽIVLJENJE SLEPIH> Po oceni zdravnikov živi pri nas še okrog 10.000 slepih in slabovidnih, ki niso zajeti v društva slepih in slabovidnih. Eden temeljnih ciljev zveze je, da bi jih pritegnili k sodelovanju, saj bi jim tako laže pomagali premagovati ovire, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju. Izhodišče delovanja zveze temelji namreč na prepričanju, da slepota ni nepremostljiva ovira, saj mnogi vendarle živijo polno življenje in se aktivno ukvarjajo celo s športi.
Razvejanja dejavnost
Zveza društev slepih in slabovidnih združuje 4100 članov in med drugim skrbi za učenje vsakdanjih veščin. Med slednjimi je krepitev čuta za orientacijo, učenje branja Braillove pisave, pisanja s prilagojenimi pripomočki in programi, obvladovanja prilagojenih načinov komuniciranja, treniranje prilagojenih športnih veščin. Usposablja jih za uporabo novih komunikacijskih tehnologij, ponuja različne vrste izobraževanj, pomaga jim pri iskanju zaposlitve.
Zveza je lani proslavila 90. obletnico delovanja. Osrednjo slovesnost so pripravili konec lanskega leta pod pokroviteljstvom predsednika države, Danila Türka. Polni načrtov so tudi letos, akcije bodo pripravljali v sklopu občinskih društev in na ravni zveze. Vodilo dejavnosti je pomagati slepim in slabovidnim okrepiti vlogo v družbi.
Krepitev samostojnosti
Tomaž Wraber, predsednik zveze, med drugim omenja, da si želijo v organizacijo zajeti čim več slepih in slabovidnih, saj se zavedajo, da se je s slepoto in slabovidnostjo težko boriti sam. “Članom svetujemo, kako uveljaviti svoje pravice, kako priti do pripomočkov, učimo jih, kako organizirati svoj vsakdanjik, da bo življenje čim bolj samostojno. Glavnino pozornosti namenjamo prizadevanjem, da bi v praksi končno zaživela najpomembnejša, že dobri dve leti uzakonjena pravica do celovite rehabilitacije,” omenja predsednik. Letošnje leto so imenovali Leto novih članov in novih priložnosti.
V zvezi je razvejana skrb za športne dejavnosti članstva, od šaha, kegljanja, showdowna, plavanja, pa tja do smučanja. Wraber pristavlja, da je morda na prvi pogled smučanje šport, neprimeren za ljudi z okvaro vida, vendar ga nekaj članov aktivno goji.
Pisni viri navajajo, da je Slovenija zibelka alpskega smučanja slepih in slabovidnih, začetki segajo v leto 1950, tri leta kasneje pa so pripravili prvi tečaj in tekmovanje slepih in slabovidnih v smučanju. Zveza tesno sodeluje z nekaj slovenskimi smučišči. Združili so moči in znanje in ponudili posebne popuste za slepe in slabovidne smučarje ter njihove spremljevalce. “Ne kaže pozabiti, da se s smučanjem ukvarjajo tudi ljudje, ki jim to ne bi pripisali. Zato se moramo ob odgovornosti naučiti tudi razumevanja in uvidevnosti do ljudi s posebnimi potrebami. Pri tem je ključna trdna volja in zaupanje v soljudi, mi pa si prizadevamo, da bi radost te veščine lahko okusil vsak, ki si to želi,” pravi doc. dr. Blaž Lešnik, predavatelj za alpsko smučanje s fakultete za šport in eden od pobudnikov akcije za ugodnosti slepih in slabovidnih na smučiščih. JA
